Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Avtor
 

Kolumna

Kolumne izbranega avtorja

20.9.2017

dr. Andraž Teršek

Ignoranca in spektakularizacija – oboje stiska svobodo izražanja

Na eni strani ravnodušnost – ignoranca kot spregled in prezir, prepogosto pa tudi nerazumevanje in nedojemanje - javne uprave in sodne veje oblasti do pravoslovnega dela, ki naslavlja probleme in napake pri oblastnem delovanju. Na drugi strani medijska pozornost rezultatom pravoslovnega dela, kadar se to zdi oportuno po kriterijih, kako iz katerekoli vsebine narediti novičarsko intrigo, komunikacijsko šokirati, balonarsko prenapihovati, spektakulizirati sicer kontekstualno osredotočeno in stvarno utemeljeno vsebino, ki sama po sebi nima namena ne šokirati, ne obtoževati, ne javno razvnemati strasti. Oboje ima skupno lastnost: ne le, da ne pomeni demokratične drže, etično legitimnega ravnanja in optimiziranja družbene odgovornosti, pač pa tudi redefinira (njeno funkcijo), pači (njen smoter) in stiska (s prikrojenim sklicevanjem na njene rezultate jo deontološko oži v obsegu) svobodo izražanja. Oboje se dogaja. Hkrati. To ni dobro. > Več...

1.9.2017

dr. Andraž Teršek

Ustavnosodno presojanje in razpravna demokracija kot koncepta

Ponavljati se ni poživljajoče. Ponovitve vzbujajo občutek stanja na mestu, ali napačne usmeritve. Le malo kaj je še slabše od tega, da se nič ne zgodi na bolje, kadar bi se moralo v tej smeri zgoditi in dogajati veliko in ves čas. Tisto, kar pa je še slabše od tega, pa je nazadovanje; otipljivo in dokazljivo, četudi spreminjajoče izrazito. > Več...

18.8.2017

dr. Andraž Teršek

Kot protest proti napadu na obrtnike in pravico govora ali Igra Pisma bralcev

Včasih se nam, njim in drugim zgodi prav tisto, kar se pričakuje. A to je redkeje, kot praviloma. Marsikdaj se prav tisto, kar se pričakuje, ne zgodi. Se pa zgodi, marsikaj, in se ves čas dogaja to ali ono. Na primer prav tako, kot je zapisano. Ne gre trditi, da je to bilo in da je bilo točno tako, kot je zapisano, da je. A po izkušnjah sodeč, po marsikateri pripovedi in glede na vtis, kako se zgodi, kadar zares gre prav za to, bi lahko bilo točno tako. In tudi je točno tako. Tako je bilo. > Več...

4.8.2017

dr. Andraž Teršek

Kdor sosedom ne vrta v možgane, ta pač ne razume

Pri elementarnih pravnih vprašanjih prevelika večina imetnikov formalne pravniške izobrazbe, predvsem pa preveč praktikov v sodniškem poklicu, misli in govori: »Saj ustava je tudi pomembna, spoštovani kolega, ampak zakon, kolega, kaj piše v zakonu je važno, veste!« Pričakovati vsebinsko razlago in praktično uporabo tistega, kar piše v zakonskih členih, v skladu z vsebino in pravilno razlago ustave, zato lebdi v času in prostoru kot naivno romantični pogled v domišljijsko prihodnost. Gre za enega največjih – in dogmatično uspavanih - problemov pravne stroke v tem času in tej družbi. > Več...

21.7.2017

dr. Andraž Teršek

Butalski vzdržljivostni maraton javne uprave, ne vemo več katero nadaljevanje

Zapisal sem že, da bi Fran Milčinski morda opustil pisanje knjige Butalci, ali pa se premislil ob ponujeni možnosti za spisanje njenega nadaljevanja, če bi dan za dnem, leta in leta, ki se vlečejo v desetletja in se marsikomu danes že zdijo kot stoletje dolga, zrl, izkušal, poskušal, poslušal in trpel včasih tako brutalno neverjetno neumno delovanje organov, uradov in služb javne uprave – administrativno upravne oblasti. > Več...

7.7.2017

dr. Andraž Teršek

O poslanstvu delovnega sodišča - Ko zataji sodniška logika (II)

Vselej, kadar pravnik ugotovi, da delovna sodišča ne zagotavljajo pravne zaščite delavcem in delavkam, kot bi jo po ustavi, mednarodnih pravnih aktih in zakonodaji morala zagotavljati, mora javno in osredotočeno postaviti vprašanje, zakaj je tako in vztrajati pri iskanju odgovorov. In kadar ugotovi, da delovna sodišča ne delujejo dovolj dobro pri odpravljanju najhujših kršitev temeljnih delavskih pravic, ne sme umakniti pogleda stran od ultimativnega vprašanja, kaj je in kašen sploh je SMISEL sodnega varstva v delovnopravnih sporih? > Več...

23.6.2017

dr. Andraž Teršek

Verjetno samo prazno obujanje neke politične filozofije

V socialno-liberalni ustavni demokraciji je mogoče uresničevati njena idejna in normativna izhodišča samo pod pogojem, da so ljudje tudi v praksi zmožni, sposobni in pripravljeni povezovati elemente komunitarizma in individualizma. Da so se torej pripravljeni in sposobni odločati »za skupnost«. Za pravno, politično in moralno skupnost; namesto izključno »zase«, ultra egoistično in namesto za »golo družbo«, ki je le nekakšen razmetani in kaotični skupek »posameznikov-vsak-zase«, predvsem pa »vsi-proti-vsem« (o tem je vse povedal že T. Hobbes v Leviathanu). Če naj se uresničuje socialno-liberalna ustavna demokracija, potem posameznikovo odločanje ne sme pomeniti odločanja »zgolj o sebi«, pač pa mora iti za pristno presojanje in odločanje o skupnih interesih. In to odločanje mora biti »neegoistično«. > Več...

9.6.2017

dr. Andraž Teršek

Ko sodišče (spet) pusti delavca ponižanega in razžaljenega (I): Ko zataji sodniška logika.

Prepričanje, da je treba očiten in enormen problem kršenja pravic delavk in delavcev neprenehoma javno naslavljati in izpostavljati, ostaja. Enako je s prepričanjem, da je treba to početi tudi glede problema prevelikega števila primerov odsotnosti sodne zaščite elementarnih delavskih pravic in njihovih kršitev. Seveda tudi glede problema (pre)pogostosti očitnih in hudih kršitev delavskih pravic z vsebino sodniških odločitev. V dobri veri, stvarno utemeljeno in z najboljšimi nameni, da bi bil ta problem v najkrajšem času znatno manjši ali odpravljen. Vtis pa je nasproten: da se še povečuje in razrašča. > Več...

26.5.2017

dr. Andraž Teršek

Umberto Galimberti: Resnice se ne odkriva brez ljubezni

Zelo redko se zgodi, ali pa se sploh ne zgodi, da se katerikoli poskus javnega pogovarjanja o sistemski ureditvi vzgoje, šolstva in izobraževanja osredotoči na vprašanje KAKOVOSTI. Zelo redki so, ali pa jih sploh ni, pronicljivi javni pogovori o filozofiji, politiki in praksi na tem področju. Če pa se že zgodijo takšni pogovori pred javnostjo, pa ostanejo sami sebi namen, spregledani in preslišani. Funkcionarjem ostajajo ta vprašanja premalo zanimiva, izrazito neprioritetna, tretjerazredna, uporabljiva le kot tehnika kampanjskega leporečja, sprenevedanja in manipulacije. > Več...

12.5.2017

dr. Andraž Teršek

Komu – kateri sodnici in sodniku - je sploh mar za hude in očitne kršitve pravic delavcev invalidov?

Invalidnost je med posebej (izrecno) ustavno zaščitenimi osebnimi okoliščinami. Invalidi in delavci invalidi so posebej ustavno zaščiten skupina ljudi. Invalide in delavce invalide posebej pravno ščitijo tudi pomembni mednarodni dokumenti. Oboje, nacionalna ustavna ureditev in mednarodnopravna zaščita invalidov, pomenita ustavnopravni koncept ustavne in (mednarodno)pravne pozitivne obveznosti države za učinkovito zaščito pravic invalidov. A komu od delodajalcev, pravnikov in sodnic/sodnikov je sploh mar za to? > Več...

28.4.2017

dr. Andraž Teršek

Ustavni koncept »socialne varnosti« je treba krepiti, ne ožiti

Ustava Republike Slovenije v 50. členu izrecno zagotavlja generalno pravico do socialne varnosti. Določa, da pod zakonsko določenimi pogoji država ureja »obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.« Načelna izhodišča in vsebinski okvir koncepta socialne varnosti smo kot nacija v letih po osamosvojitvi določili. Predvsem ustavnosodno in v uradnem komentarju ustave. Tudi glede tega se zdaj oblastne institucije in odločevalci, vključno s sodno vejo oblasti, vedejo, kot da tega ne bi bilo. > Več...

14.4.2017

dr. Andraž Teršek

Esej o politiki in praksi glede MEJ – triumfiranje čiste ideologije

Pred leti, to smo morali vedeti takoj, ni šlo za vseevropsko nevarnost »ptičje gripe.« Šlo je za to, da je ekonomska gosposka državam – dobro - prodala farmacevtski izdelek, tik pred potekom uradnega roka njegove uporabe. Pri uzurpatorskih in nasilnih vdorih bruseljskega menedžmenta v državne banke in denarne sisteme ne gre za konsolidacije, izvajanje skupnih politik, krizno zaščito ali pristno solidarnostno pomoč kateremukoli evropskemu ljudstvu. Gre za totalnost nadoblasti in nadzora, za absolutno podrejanje, za izničenje nacionalne avtonomije, neomejenost nadnacionalne diktature, za lastniško zasužnjevanje in nebrzdanost tehnokracije.  > Več...

31.3.2017

dr. Andraž Teršek

Sodna oblast »proti« Pravu, ustavnosti in moralnemu razumevanju demokracije

Človéčen  -čna -o prid., človéčnejši (e?´) knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje 2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe. Človéčiti  -im nedov., publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi. Človéčnost  -i ž (e?´) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000: gesla 7176–7200). > Več...

17.3.2017

dr. Andraž Teršek

O zasebnosti kot pravici in pravoslovnem konceptu

Ni dobro, če katerakoli temeljna ustavna ali človekova pravica – vsiljeno – pridobi značaj mitskosti. A še slabše je, če postane poligon za nepomirljiva protislovja. Na primer takšna, da na eni strani tehnološke možnosti za totalni vdor v človekovo zasebnost slednjo vsebinsko izvotlijo in jo res zreducirajo na goli mit, na praktično neučinkovito obrambo identitete posameznika in njegovega dostojanstva kot osebe. > Več...

3.3.2017

dr. Andraž Teršek

Vzpodbuda h kritični drži (do »volje EU«) z mišljenjem, presojanjem in odločanjem (1. del)

Ustava Republike Slovenije, člen 3.a: »Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.« > Več...

17.2.2017

dr. Andraž Teršek

Problem morale, samoprevare in podrejanja ob totalnem nasilju – nad človečnostjo in redom človeštva

Pristna moralna drža je le drža »skrbi za drugega.« Pristna demokratična drža je le politična drža onkraj in mimo polarizacije »mi« in »oni-drugi-drugačni-z nami nezdružljivi-nezaželeni«. Strah – ustrahovanje - je tipična tehnika nedržavniške in nevladajoče strankarsko menedžerske elite in antipolitično tehnokratične (aka bruseljske) gosposke za zaslepljevalno in problemsko odvračalno vplivanje na ljudi, manipulacije in laganje, za naslavljanje njihove nevednosti in zlorabo nemišljenja. > Več...

3.2.2017

dr. Andraž Teršek

Med 'delovati' in 'ravnati' v javnem interesu – dokazljiva, a ne lahko dokazljiva zadeva

Koncept »javni interes«, včasih označen tudi kot »obči interes« je vsebinsko izmuzljivi politični, pravni in ekonomski koncept. Vseeno pa je vsebinsko določljiv. Omenja in vsaj v grobem ga lahko opredeljuje zakonodaja (a se je treba pretiranemu zakonopisnemu drobnjakarstvu iz prečrkarjenju izogibati), bolj ali manj podrobno ga lahko določa teorija (ki jo je treba jemati resno in jo neposredno uporabljati v praksi), vsebino mu v konkretnih zadevah lahko predpisujejo odločitve sodišč (to enostavno morajo početi – analitično, argumentirano in odgovorno), v praksi pa je odvisen od kakovosti in posrečenosti kombiniranja strokovnosti in zdravega razuma tistih, ki jih zadeva, ali se nanj sklicujejo pri svojih ravnanjih (ob študijskem in dobrovernem upoštevanju vsega prej naštetega). > Več...

20.1.2017

dr. Andraž Teršek

Sodna politika prisiljujoče nujno potrebuje kakovostne izboljšave

Danes je odgovornost plavajoča, krivda pa razpršena. Obseg posledic posameznikovih dejanj presega njegovo moralno imaginacijo. Na delu je izogibanje samorefleksiji in kakršnemu koli dejanskemu presojanju. Vloge in naloge posameznikov so fragmentirane. Ljudje nastopajo –le še- v vlogah, ne kot celostna bitja in moralna sebstva. > Več...

6.1.2017

dr. Andraž Teršek

Zakonopisno prečrkarjenje je smrtonosni virus!

Golo zakonistični definicizem, zakonopisno prečrkarjenje in nebrzdano ubesedovalno-opisovalno čeznapihovanje legalistično zakonističnega zakonodavstva je smrtonosni virus – za pravno kulturo, pravni red, mišljenje in pravoslovje kot tako. In za pravnike kot ljudi, za pravni um. Odraža pa, oziroma je samo drugačno izrazje za – enormni in usodni - problem prenatrpanosti vseh por družbenega bivanja s pravnimi pravili, nebrzdanega drobnjakarstva in dolgoveznosti pri snovanju pravnih aktov in sprejemanja kot »veljavnega in obstoječega« samo tistega, kar se s tehniko prava in zavezujočo močjo prava izrecno in po-črki ali do-črke natančno zapiše na papir. > Več...

23.12.2016

dr. Andraž Teršek

Nedemokratična drža oblasti in znaki (skoraj razumljive) nemoralne drže krajanov

Že pred leti sem večkrat zapisal in javno zatrdil, da več referendumskega odločanja o posameznih vprašanjih nujno ne pomeni več demokracije in več demokratičnosti – kot politične kakovosti družbenega dogajanja. Ali drugače, referendumsko odločanje o vprašanjih, ki po vsebini niso primerna za tehniko referendumskega odločanja, o vprašanjih, o katerih bi morala odločiti z volilnim rezultatom legitimirana strankarska oblast, o vprašanjih, o katerih bi se morali dogovoriti organizirane interesne skupine in država in o vprašanjih, ki kot pravna vprašanja pomenijo odločanje o ustavnih pravicah in svoboščinah določene skupine ljudi NE pomeni več demokracije in večjo demokratičnost. > Več...

9.12.2016

dr. Andraž Teršek

Republika in-ali demokracija?

V prvem členu slovenske ustave je zapisano, da je Slovenija »demokratična republika.« V pravoslovni publicistiki ni zaslediti osredotočenih pojasnil o razmerju med obema konceptoma. Javna raba obeh besed se zdi bolj ali manj naključna, zato površna in vsebinsko nepretehtana. Kar ni dobro, ker sta besedi in koncepta republika in demokracija vsak zase in v ustavno normativizirani povezavi (izhajajoč iz politične filozofije in ustavnopravne teorije) preveč pomembna. > Več...

25.11.2016

dr. Andraž Teršek

Država JE objektivno odškodninsko odgovorna – tudi za napake sodišč

Koncept objektivne odgovornosti države za škodljive posledice, ki pravnim subjektom nastanejo zaradi ravnanja kateregakoli posameznika v katerikoli službi države in v katerikoli veji oblasti je pomemben element sodobnega evropskega ustavništva. Takšna pravna odgovornost države seveda nima nikakršne zveze z vprašanjem njene »krivde«, niti z vprašanjem »krivde« tistih, ki so v službi države ravnali napačno in povzročili škodo. > Več...

28.10.2016

dr. Andraž Teršek

Nerazumevanje svobode izražanja pomeni onemogočanje izražanja svobode

Kdorkoli poskuša braniti svobodo z zanikanjem enake svobode drugega, negira tisto, za kar trdi, da poskuša in želi braniti. Kdorkoli svojo svobodo utemeljuje z nerazumevanjem drugega, ki isto svobodo utemeljuje z razumevajočim nestrinjanjem s prvim, govori jezik, ki onemogoča ne le sporazum kot kompromisni dogovor o najnižjem skupnem imenovalcu, ampak tudi samo sporazumevanje kot komunikativni proces. Kdorkoli poskuša braniti pravico tako, da drugemu onemogoča javno dvomiti o smotru uresničevanje te pravice, zanika tisto izhodiščno in temeljno pravico, ki sploh omogoča njegov lastni poskus branjenja točno določene pravice. > Več...

30.9.2016

dr. Andraž Teršek

Grob vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je – 2. del

V članku z enakim naslovom, a brez tokratne oznake, da gre za njegov drugi del oziroma nadaljevanje, sem opisal primer policijskega vdora v osebne podatke, zasebnost, ugled in dobro ime, pa tudi dostojanstvo posameznika. Policija je ravnala, kot da se res ne bi zavedala ustavnih in zakonskih meja svojih pooblastil in svoje pristojnosti. Četudi je bilo njeno ravnanje morda res v dobri veri, se je zdelo dovolj pomembno, da se ga naslovi tudi s pismenim pojasnilom policiji, z nadzornim pojasnilom iz urada informacijske pooblaščenke in s strokovnim pojasnilom pravoslovca. A kaj, ko v odnosu do slovenske policije to ponovno in očitno ni bilo dovolj, da bi zadoščalo. > Več...

2.9.2016

dr. Andraž Teršek

Kot bi si Vrhovno sodišče enostavno - in arbitrarno - premislilo

Leta 2012 je Vrhovno sodišče v delovnopravni zadevi pravnomočno odločilo v korist delavca, da je bilo prenehanje delovnega razmerja v njegovem primeru nezakonito. Leta 2016 pa je isto sodišče, v zelo podobni personalni sestavi, ob istem predsedniku senata in v postopku, ki je bil začet prav zaradi neuresničitve revizijske sodbe tega istega sodišča iz leta 2012, odločilo drugače. > Več...

5.8.2016

dr. Andraž Teršek

Grob vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je

Zdi se, da se ljudje na različne, a neprestane vdore v osebnost in zasebnost hitro in zlahka navadijo. Ali pa se, še huje, na takšno oženje svobode niti ne navajajo - ker o tem sploh ne razmišljajo. Eni tega ne počnejo, da s tem ne obremenjujejo svojih iskanj poti k poenostavljenosti družbenega življenja. K miselni in psihološki poenostavljenosti. Drugi tega ne počnejo, ker imajo do osebnosti in svobode močno zrahljan odnos. Če gre pri drugih za uslužbence javne oblasti, se ljudem pred očmi odvija policijska država, četudi je ne vidijo in četudi je ta mehkejšega tipa. > Več...

8.7.2016

dr. Andraž Teršek

O standardu »šokantna in že na prvi pogled očitna arbitrarnost«

Sodniške odločitve so lahko tudi pravno nevzdržne. Je razpravljanje o tem, katere sodniške odločitve so takšne in kdaj takšne postanejo, legitimno pravniško početje? Je postavitev vprašanja, kdaj so odločitve sodišč primer »šokantnega in že na prvi pogled očitno arbitrarnega« sodniškega odločanja, pravilna etična drža pravnikov in odraz primernosti njihovega etičnega samorazumevanja? O tem se premalo razpravlja. > Več...

10.6.2016

dr. Andraž Teršek

Država mora včasih izdajati tudi odločbe »po uradni dolžnosti«

Večkrat sem že naletel na vprašanje o tem, ali organ javne oblasti sme izdajati odločbe po uradni dolžnosti? Ali pa je oblastno odločanje državne uprave vselej, v celoti in brez izjeme odvisno od (in s tem pogojeno) vloženih zahtev ali druge vrste vlog pravnih subjektov, da naj organ javne oblasti o nečem odloči, mu nekaj prizna ali podeli, oziroma izda oblastno in pravno zavezujočo odločbo?

> Več...

26.5.2016

dr. Andraž Teršek

Izgubljena že najdena pot k pravičnosti

Večkrat razmišljam o tem, če pri premišljevanju o pravnih problemih in pri iskanju pravno pravilnih odgovorov na pravna vprašanja, ki se v javno agendo vpisujejo kot upravičeno nespregledani rezultati pravnih praks, tudi sam pozabim na pristni koncept elementarne pravičnosti - kot razlog ali merilo javne kritike nekega oblastnega ravnanja s pravno zavezujočo močjo. Pomislim tudi, da so zelo redke oblastne odločitve utemeljene z neposrednim in argumentiranim sklicevanjem na - pravičnost. In odsotnost sklicevanja na pravni koncept pravičnosti kot osrednji argument neke oblastne odločitve se mi ne zdi prava pravna filozofija in politika. > Več...

4.5.2015

dr. Andraž Teršek

Neznosna ravnodušnost in škodljivost pravne ignorance (18): Izvršba; po-brigaj se zase, a koga to res-briga

Ko se pokvari avto, vsak pokliče mehanika, ko dobi nekaj iz sodnije, bo pa sam pritožbe pisal … Na odvetnika se gleda kot na nepotreben strošek, na pravo pa kot na nekaj, kar zna vsak sam! Točno zato, ker ljudje nimajo pojma, kaj narediti s pravnim problemom, bi morali k odvetniku. > Več...

6.4.2015

dr. Andraž Teršek

Meje ustavnosodnega nadzora – nedokončani spis

Zdi se, da se v zadnjem času pomen ustavnopravnega vprašanja o mejah ustavnosodnega nadzora in legitimnosti ustavnosodnega pravotvorja ponovno aktualizira. Vtis je, da razumevanje teh vprašanj v slovenskem pravoslovju ostaja pretežno nespremenjeno in ne presega konceptualnega okvirja teze o ustavnem sodišču kot zgolj negativnem zakonodajalcu. Takšnemu konceptualnemu razumevanju nasprotujem in mu pripisujem teoretično ozkost, obremenjeno s protislovji. > Več...

9.3.2015

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (17): zmotna presoja vprašanja o javnosti rezultatov študentskih anket

Pred leti je novinar želel pridobiti podatke ene od slovenskih univerz o rezultatih anket, v katerih študentje, ki to želijo, ocenjujejo posamezne in izbrane vidike dela univerzitetnih učiteljev. Gre za formular, ki ponuja nekaj izbranih hipotez, študentje pa svoje mnenje o pravilnosti hipotez izražajo z obkroževanjem številk od 1 do 5. Pri tem 1 pomeni slabo, 5 pa odlično. > Več...

9.2.2015

dr. Andraž Teršek

Neznosne protiustavnosti (16): Poteze policijske države

Iskati poteze fizičnega nasilja javne oblasti? Z ozirom na monopolizirano fizično prisilo? Vsekakor, to je potrebno, celo nujno početje. Vzeti pod kritični drobnogled vse možne javne manifestacije policijskega dela. Prav konkretno delo policistov na terenu lahko ustvari podobo države kot "policijske države." > Več...

12.1.2015

dr. Andraž Teršek

Neznosnost birokratšlamastikizma* (15): Primer ene, dveh, treh, štirih odločb

Za univerzitetno izobraženo umetnico je bila to »zagatna in nujna zadeva.« S pripisom »še ena od cvetk" je ustavnika, pravnico in sodnico prosila za nasvet: od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je prejela štiri (4) odločbe na dve (2) pritožbi centra za socialno delo, ki sta prispeli z navadno pošto, na njen nekdanji stalni naslov in sta bili odvrženi v nabiralnik njenih staršev. > Več...

15.12.2014

dr. Andraž Teršek

K praksi pravičnosti v demokraciji človekovih pravic

Primerno je vzpostaviti vzdušje svečanosti ob premisleku in pogovoru o človekovih pravicah in svoboščinah. »Človekove pravice so neodtujljive, ker so utemeljene v sami človeški naravi, zato jih nihče ne more izgubiti. Človekove pravice so v notranji zvezi z občim dobrim. Absolutno neodtujljive so v svojem bistvu.« Tako zapiše Jacques Maritain v knjigi Država (slovenski prevod, založba Claritas, Ljubljana 2002). Ne prepoznam prepričljivih razlogov za nasprotovanje temu pogledu na človekove pravice kot vrednoto in pritrjujem takšnemu filozofsko moralnemu razumevanju njihove vloge v politično organizirani družbi. > Več...

17.11.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (14): Brutalci in pravica do zasebnosti

Videoposnetek dijaka, ki je ravnatelja in učiteljico »zasačil« pri spolnem občevanju v prostorih šole, pomeni grob in protipraven poseg v njuni ustavni pravici do zasebnosti in dostojanstva. Če je javno objavljen, lahko pomeni tudi kaznivi dejanji nedovoljenega snemanja in krnitve imena, ugleda in časti. > Več...

20.10.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (13): grobo kršenje pravic delavcev invalidov

Pravna politika, pravna praksa in zato sistemsko dejansko stanje glede uresničevanja in zaščite pravic delavcev invalidov pomenijo očitno in grobo protiustavnost. O tem naj bi kmalu in prednostno odločalo Ustavno sodišče. > Več...

22.9.2014

dr. Andraž Teršek

Proti neznosnosti legalistične ignorance (12): legitimnost s filozofijo sodobnega ustavništva

Samorazumevanje ustavnega sodišča in razumevanje njegove sistemske vloge nujno vključuje tudi preseganje označevanja te institucije kot zgolj »negativnega zakonodajalca«, prebijanje in preseganje pravniškega formalizma, zakonskega 'črkobralstva' in golega formalizma, avtoritarnega legalizma ali legalističnega zakonizma rednih sodišč in razumevanje socialne države skozi doktrino o pozitivnih pravnih obveznostih države. > Več...

25.8.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (11): pred parlamentarnimi volitvami 2014 in po njih

Družba, ki se na posameznikova javna izražanja samega sebe, na skrbno, dobroverno in odgovorno utemeljena samoopredeljevanja, odziva negativno, za to pa nima posebnih, očitnih in intelektualno prepričljivih, ali pa moralno prisiljujočih razlogov, mora močno podvomiti o svoji duhovni in intelektualni širini. Tudi o svojem etičnem samorazumevanju. > Več...

28.7.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost pravne ignorance in golega legalizma (10): Primer paradoksov glede svobode izražanja

Kako zlahka in nevzdržno se pozablja na pomen vsebine pri ustavni zaščiti svobode izražanja? Česa je pri težnjah po družbeni regulaciji svobode izražanja preveč in česa premalo? Kaj so sive cone? Kakšne so posebnosti homofobnega izražanja? Kaj je problem svetilke? Strpno do nestrpnosti? > Več...

30.6.2014

dr. Andraž Teršek

(Ne)znosnost legalističnega dogmatizma (9): primer Ankaran in sodobno ustavništvo

Državni zbor je 20. junija 2014 s 24 glasovi za in 17 glasovi proti podprl deklaracijo o ustavnih vidikih izvršitve odločbe Ustavnega sodišča o ustanovitvi občine Ankaran. Deklaracija odstira razumevanje dveh osrednjih vprašanj: (1) ali naj se z ustanovitvijo občine Ankaran pomembno poseže v status Mestne občine Koper in Luke Koper; (2) ali naj se v letu 2014 še vedno vztraja pri legalistično dogmatičnem in ozkogledem, golo-pozitivističnem odnosu do pravodajne vloge ustavnega sodišča. > Več...

2.6.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (8): primer vizuma

Pravica do družinskega življenja je človekova in ustavna pravica. Ta pravica je sestavni del pravice do zasebnosti (34. člen Ustave), temeljne človekove in ustavne pravice. Vprašanje pridobitve vizuma sodi tako pod pravico do družinskega življenja, ki je del pravice do zasebnosti, kot pod ustavno pravico do svobodnega gibanja (32. člen Ustave), po kateri si vsakdo prosto izbira prebivališče. Seveda sodi tudi pod pravico do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP. > Več...

5.5.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (7): že dolgo grozljivo, a vedno slabše

Ob enem samem pravnem vprašanju – (politika in praksa Centrov za socialno delo pri odločanju o dodelitvah štipendij ali drugih socialnih prejemkov, kot so subvencije za plačilo vrtca ipd.) – je na površje delovanja slovenske javne uprave priplavala tako enormna količina tako zaudarjajočega sistemskega blata, da je osupla zaprepadenost najmanj, kar lahko prevzame razmišljujoče in čuteče ljudi. Kaj bi se šele pokazalo…

> Več...

7.4.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (6): prekrškovna misel

V sodbi o očitanem prekršku, izdani po zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog, sodnica v navedbah »storilca« ni prepoznala pravno pomembnih vprašanj, do katerih bi se pravoslovno opredelila. Tudi ne v načinu, kako je policist, po trditvah stranke, vodil postopek obravnave očitane storitve prometnega prekrška na kraju samem. Upravičeno? Podpisala pa je pomemben prekrškovni precedens. > Več...

10.3.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (5): epilog brez epiloga

Treba se je potruditi, da bi se našlo bolj enostavno pravno vprašanje. Ne zdi pa se, da se je treba zelo truditi državnim uradnikom, ko enostavna pravna vprašanja izrabljajo za goljufanje ljudi. Sodišči, prvostopenjsko in višje, sta odločili, kot je bilo pričakovati in kot sta edino lahko: odločanje uradnikov je bilo pravno nepravilno. A ko so o tem vprašali še uradnike, jim ni bilo prav nič neprijetno vztrajati pri pravno ignorantski drži. > Več...

11.2.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (4): primer štipendije

Sporočilo uradnikov iz javne uprave je nedvoumno. Če dijak ali študent v nekem letu zasluži preveč, po zakonu ne more dobiti državne štipendije. Če pa zasluži premalo, tudi ne more dobiti državne štipendije, ker mu DURS ne izda odločbe, ki bi mu jo izdal, če bi zaslužil preveč, brez takšne odločbe pa ne more dobiti štipendije. Razumete?! > Več...

13.1.2014

dr. Andraž Teršek

Več kot le neznosna legalistična ignoranca (3): primer vrtca

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je staršema zavrnilo pritožbo zoper odločbo enega od centrov za socialno delo (CSD), s katero je bilo pred tem odločeno o njuni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) sta namreč prosila za upravičenost do plačila (sofinanciranja) za program vrtca. > Več...

16.12.2013

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (2): primer uspešnega kolesarja

Zmagal je na mladinskem državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu. Sicer je, tudi glede na povprečje ocen, dober študent. Na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je vložil prošnjo za ponovno priznanje pravice do prejemanja Zoisove štipendije. Zavrnjeno. Vložil je pritožbo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zavrnjeno. Vložil je tožbo na sodišče. > Več...

15.11.2013

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (1): primer državljanstva

Po rodu je Srb, doma iz Beograda. Z uspešno obrambo doktorske disertacije je zaključil doktorski študij v Sloveniji. Zadnja leta prebiva v naši državi. Zaprosil je za sprejem v slovensko državljanstvo. Želel si je, da bi lahko s slovenskim državljanstvom na slovenski obali živel skupaj z ženo, tudi Srbkinjo, ki je po poklicu višja medicinska sestra. Sveže sta poročena. Pred dnevi se jima je rodila hčerka. Upanje, da bi z rojstvom v Sloveniji izpolnila pogoj za državljanko Slovenije, se jima je izjalovilo. Izkusila sta novi primer neznosne, golo formalistične in legalistične pravne ignorance slovenskih birokratov. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji