Obravnavo po nujnem postopku je danes potrdil kolegij predsednika DZ. Predlog vlade so podprle koalicijske stranke - SMC, SD in DeSUS.
Vlada ob tem predlaga, da poslanci predlog zakona obravnavajo na redni aprilski seji DZ, ki se začne ta četrtek. O tem bodo poslanci odločali z glasovanjem o širitvi dnevnega reda te seje.
Vlada predlaga nujni postopek zato, da se preprečijo morebitne škodljive posledice za državo v primeru, če zakon ne bi bil sprejet, je pojasnila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič. Namen zakona je zaščititi javni interes in v primeru, ko imamo obvladujoče in podrejene družbe, preprečiti škodljive posle v primeru insolventnosti.
V takem primeru bi na predlog vlade sodišče imenovalo izrednega člana uprave, ki bi dajal soglasje k poslom oziroma navodilom, ki jih daje prevladujoča družba odvisni družbi. Z njegovim delovanjem nikakor ne bi prišlo do posegov v redne posle, lastninsko pravico ali druga razmerja - edini namen je preprečiti izčrpavanje, je zagotovila Kozlovičeva.
Do predloga vlade je bil zelo kritičen Bojan Dobovšek (NP), ki je predlog zakona označil za "postopkovno in vsebinsko neprimeren". Kot je opozoril, ustrezno zakonodajo že imamo - zakon o gospodarskih družbah, kazenska ter insolvenčna zakonodaja - vendar pa se ta očitno ne izvaja.
Da je vlaganje zakonov v DZ na ta način "milo rečeno nekorektno", je menil Jože Tanko (SDS). V primeru Mercatorja se nič ne bo zgodilo tako nujno, da bi bilo treba zakon sprejeti "na vrat na nos", je poudaril in spomnil, da bodo vsi postopki v zvezi s sanacijo in prestrukturiranjem Agrokorja potekali na daljši rok.
Ob tem je Tanko izpostavil, da je glede na v predlaganem zakonu opredeljene kriterije jasno, da gre samo za eno podjetje v Sloveniji. Zato je se mu zdi pristop vlade neprimeren, saj je namen zakonov splošno urejanje zadev.
Tanko pa je bil kritičen tudi do vsebine zakona oziroma do "pooblaščenca, ki ga namerava vlada vtakniti v zasebno družbo". Opozoril je, da delovanje izrednega člana uprave ne bo nujno prineslo le koristi, ampak lahko tudi hude posledice, saj bi lahko prišlo do oškodovanja, breme pa bi na koncu padlo na davkoplačevalce.
Cilj predlaganega zakona je sicer zaščita Mercatorja pred morebitnim izčrpavanjem s strani Agrokorja kot lastnika. Vlada želi z zakonom zaščititi tudi slovenske dobavitelje, katerih izpostavljenost do Mercatorja je okoli 500 milijonov evrov.
Zakonski predlog so danes v DZ komentirali tudi po zasedanjih poslanskih skupin. Vodja poslancev SD Matjaž Han je povedal, da sam načeloma pozdravlja vložitev predloga zakona, vprašanje pa je, kaj bo lahko zakon res naredil, da se prepreči izčrpavanje Mercatorja. Upa, da ga bodo lahko v DZ kljub kratkemu postopku še dopolnili, tako da bo imel kak oprijemljiv člen, ki bo lahko zaščitil slovenske dobavitelje in Mercatorjevo premoženje.
Peter Vilfan iz DeSUS je dejal, da se jim v stranki zdi dobro, da se je vlada odzvala in dala javen signal, da jo skrbijo razmere v najpomembnejših slovenskih podjetjih, ne glede na lastništvo. Obstajajo sicer nekateri pomisleki, ali je zakonski predlog pravno povsem korekten, a potezo vlade podpirajo, je dodal.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je medtem ocenila, da zakon Mercatorja ne bo rešil, saj je njegova usoda v rokah bank upnic. Napaka je bila po njenih besedah narejena, ko so Mercator prodali prezadolženemu podjetju, za katerega se je že takrat vedelo, da v tem stanju ne more naprej razvijati družbe. To je le piarovska poteza vlade, je zato zatrdila. Si pa tudi v NSi želijo, da bi delovna mesta v Mercatorju ohranili v čim večji meri.
