Po 20. letih je prišel skrajni čas, da začnemo še v letošnjem letu drugi tir graditi, je ob začetku seje dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Kot je dodal, bo to omogočil prav predlog zakona, ki ga je danes obravnaval odbor. Večina članov odbora se je strinjala s prvim delom, glede predloga zakona pa koalicija in opozicija tudi danes nista zbližali stališč.
Minister je izpostavil, da je drugi tir največji in mednarodno zelo pomemben projekt. Kot je pojasnil, ima Slovenija glede projekta že pisma podpore Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke. Madžarska je izrazila tudi namero o kapitalskem vložku v projektno podjetje 2TDK, o tem pa se po besedah ministra pogovarjajo tudi s Češko in Slovaško.
Vključitev zalednih držav v projekt je sporna predvsem za ZL, kjer so želeli z vloženim dopolnilom to preprečili. Kot je dejal poslanec Matej T. Vatovec, je izključitev tujega kapitala nujna zaradi treh odprtih vprašanj: ali si želimo nadzor nad strateško infrastrukturo prepustiti tuji državi, ali pristajamo na vezane posle, ki morajo biti v ozadju, in ali smo pripravljeni preplačati finančni vložek teh zalednih držav.
Danijel Krivec (SDS) je podvomil v potrebo po posebnem zakonu in posebnem upravljavcu drugega tira 2TDK. Po njegovem mnenju bo težava, če bo vlada prihajala s tovrstnimi posebnimi zakoni za posamezne projekte. Infrastruktura potrebuje kontinuiteto in ne ad hoc rešitev, je poudaril.
Minister Gašperšič je zavrnil, da gre za ad hoc rešitev in pojasnil, da je podjetje 2TDK potrebno. Kot je poudaril, ne gre za unikatno rešitev, ki bi jo videli prvič. Ponovil je, da je sodelovanje zalednih držav pomembno, da se razpršijo tveganja pri projektu. Prav tako zaledne države pripeljejo trge, poveča pa se tudi dimenzija projekta, s čimer ima ta večjo težo, ko se odloča o dodelitvi evropskih sredstev.
Da bi morali projekt financirati brez zalednih držav, menijo tudi v NSi. Po beseda poslanca Zvonka Laha nasprotujejo tudi, da se z zakonom zmanjšala konkurenčnost Luke Koper in da bi se vplivalo na dividende malih delničarjev Luke.
Na slednje je opozoril tudi predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. Kot je izpostavil, gredo pripombe združenja v smeri, da se Luka Koper ne sme obremeniti z dodatnimi finančnimi bremeni, ki bi zmanjšala njeno konkurenčnost.
Da predlogu zakona v NSi nasprotujejo, je danes pred začetkom seje odbora povedala tudi predsednica stranke Ljudmila Novak. Kot je dejala, gre za tako velik in pomemben projekt, kjer je v igri milijarda evrov, da bi ga bilo treba premisliti. Vemo, da obstajajo tudi različne variante, in prav je, da stroka in različni odgovorni najdejo skupni jezik, je izpostavila.
Ljubo Žnidar (SDS) je med razlogi, zaradi katerih v stranki nasprotujejo predlogu zakona, na seji izpostavil dejstvo, da zakon 27 kilometrov proge izvzema iz javne železniške infrastrukture ter da se koncesija za upravljanje tega dela železnice podeljuje podjetju 2TDK.
Kot predstavnik slednjega se je seje udeležil Metod Dragonja. Pojasnil je, da ima podjetje 2TDK nalogo finančnega inženiringa, ki bo pridobil vlogo investitorja. Ko bo drugi tir zgrajen, pa zakon loči dva pojma, in sicer gospodarjenje ter upravljanje z drugim tirom. Prvo bo izvajal 2TDK, upravljavec drugega tira pa so SŽ-Infrastruktura, je pojasnil.
Članom odbora je pojasnil tudi način pridobivanja sredstev za financiranje projekta. Kot je pojasnil, se bo s pribitkom na cestnino v prvem letu nabralo 11,5 milijona evrov, višina pa se bo povečevala v skladu z rastjo prometa. Z usklajenim dopolnilom je koalicija uredila tudi takso na pretovor v Luki Koper.
Kot je pojasnil Dragonja, bi ta glede na podatke za lani znašala 8,3 milijona evrov. Osnovna uporabnina in pribitek na železnicah bo prinesel okoli štiri milijone evrov, bo pa treba na tem delu še nekaj stvari doreči, je pojasnil. Osnovna uporabnina bo sicer namenjena Slovenskim železnicam, pribitek pa mora biti namensko porabljen, je dodal.
Člani odbora so na koncu potrdili vrsto dopolnil, ki so jih k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicijskih strank, zavrnili pa so tri dopolnila ZL.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je sicer izpostavil, da nekaj dvomov glede predloga ostaja. Sam bo zakon v tej fazi podprl, upa pa, da bodo do zasaditve prve lopate rešili še ostala odprta vprašanja.
Tudi v DeSUS predlog podpirajo. Poslanec Peter Vilfan je pojasnil, da v koaliciji še potekajo usklajevanja glede predloga, v DeSUS pa se bodo najbolj osredotočili na nadzor in transparentnost.
Predlog zakona bodo poslanci obravnavali po nujnem postopku na aprilski seji.
