Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi je začel veljati 24. maja 2008. Od tedaj so se pri njegovem izvajanju pokazale nekatere ovire za hitro in učinkovito reševanje zadev v obeh nepravdnih postopkih, ki v času priprave in sprejema zakona niso bile predvidene, potrebo po spremembah pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.
Predlog danes sprejete novele zakona temelji na na enakih načelih kot veljavni zakon, a je bolj usmerjena v odpravo administrativnih ovir in v poenostavitve.
Predlog novele zakona tako razširja možnost uvedbe postopka vzpostavitve etažne lastnine in ugotovitve pripadajočega zemljišča še na druge osebe, ki imajo interes. S tem se veča možnost pravne ureditve teh razmerij.
Novost je tudi sprememba meril v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča, in sicer so ta popolnejša in hkrati bolj prožna. Sodiščem pa se daje več pristojnosti v postopku ugotavljanja lastninskopravnih razmerij.
Predlog novele zakona vsebuje tudi vzvode, ki bodo dodatno motivirali etažne lastnike, da svoje pravice uredijo in jih ustrezno vpišejo v zemljiško knjigo, saj je temeljni cilj tega zakona, da se vsa stvarnopravna in druga lastninska razmerja, ki še niso bila vpisana v zemljiško knjigo ali vpisi niso popolni, vpišejo in se tako zagotovi popolna varnost pravnega prometa z nepremičninami.
Predvidoma prihodnji teden pa bo vlada sprejela predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga pripravljajo na finančnem ministrstvu. Kot je leta 2014 ugotovilo ustavno sodišče, veljavni zakon v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi njihovega obdavčenja, ni skladen z ustavo, pred sprejemom novega pa vlada ne more uvesti davka na nepremičnine. Obstajala je možnost, da bi predlog sprejeli že danes, a so po informacijah STA potrebne še nekatere predstavitve v koaliciji.
