Na finančnem ministrstvu so pripombe na osnutek zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank zbirali do četrtka in na tej osnovi napovedujejo pripravo predloga zakona do konca aprila. Ustavno sodišče je sicer lani jeseni državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno neustavnost določb zakona odpraviti do 15. maja.
Ustavno sodišče je oktobra lani ugotovilo, da je novela zakona o bančništvu, na podlagi katere je konec leta 2013 prišlo do odločitve za izredne ukrepe Banke Slovenije v šestih bankah, neustavna v delu, ki je urejal sodno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti.
Ob izrednem ukrepu je bilo izbrisanih za 624 milijonov evrov podrejenih instrumentov in ves delniški kapital v petih bankah (NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka) v letu 2013 ter v eni banki v letu 2014 (Banka Celje). Skupaj gre torej za skoraj dve milijardi evrov po knjigovodski vrednosti.
A tudi osnutek zakona, s katerim naj bi odpravili to neustavnost, bi bil lahko deležen zahteve po presoji ustavnosti, kar pa bi lahko postopke le še zavleklo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila pooblaščenka nekaterih večjih razlaščencev Helena Butolen.
Kot je naštela, med drugim ne omogoča dostopa do dokumentacije, prejudicira dejansko stanje v vseh šestih bankah v času izrednih ukrepov - da so bile torej zrele za stečaj - kot tudi ne ureja plačila stroškov postopka.
Predsednik uprave družbe Sava Re Jošt Dolničar je ob tem izrazil prepričanje, da razlastitev imetnikov delnic in podrejenih obveznosti ni bila potrebna. "Na podlagi trenutno dostopnih javnih podatkov resnično dvomimo, da je bila metodologija, na podlagi katere je Banka Slovenije ukrepala, tako strokovno veljavna in utemeljena kot tudi pravno priznana," je dejal.
Tudi glavni izvršni direktor in član upravnega odbora KD Group Aljoša Tomaž je opozoril, da so bili primanjkljaji kapitala v bankah, na osnovi katerih se je država odločila za podržavljenje bank, ugotovljeni na nerealnih predpostavkah. "Banke niso bile zrele za stečaj, poleg tega so bile nekatere v fazi dokapitalizacije," je dejal.
Da bi to dokazali, so nekateri večji razlaščenci, med njimi Sava Re, Zavarovalnica Sava, Adriatic Slovenica, Skupina Prva in KD Skladi, naročili dve študiji, ki sicer še nista končani, a že nakazujeta, da so njihove trditve pravilne. Izbris je bil neutemeljen, nepravilen in preoster, opozarjajo.
V Sloveniji je bila denimo uporabljena zelo stroga metodologija ugotavljanja primanjkljaja v bankah, a če bi uporabili scenarij evropskega bančnega regulatorja Eba, bi bil ugotovljen za tretjino nižji, torej za 1,5 milijarde evrov, je dejal Tomaž.
Butolenova je med predlogi za izboljšanje zakonskega besedila izpostavila pravico do vpogleda v informacije. Ustavno sodišče je namreč zahtevalo, da morajo biti oškodovanim bančnim vlagateljem na voljo vse informacije, ki jih je Banka Slovenije upoštevala pri izreku izrednih ukrepov.
Sedanji osnutek zakona oškodovancem omogoča le zelo omejen dostop do podatkov in večji razlaščenci predlagajo, naj se v končno besedilo vpiše vzpostavitev t.i. podatkovne sobe, v kateri bi bili oškodovancem na voljo vsi relevantni podatki, ki jih je Banka Slovenije upoštevala pri izbrisu.
Čeprav si želijo, da bi se postopki začeli čim prej, pa se jim zdijo roki za vložitev tožb prekratki, pripombe imajo tudi na plačilo stroškov postopka ter sodnih taks. "Predlagamo oprostitev sodnih taks, saj bodo sodbe veljale za vse - tudi tiste, ki se s tožbami ne bodo ukvarjali," je dejala odvetnica.
