>> Politična kadrovska čistka kot ustavno dopusten cilj
Ustavno sodišče je 2. julija 2026 po več kot treh letih odločilo o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je konec leta 2022 predčasno in ex lege prekinila mandate članov takratnih organov upravljanja, nadzora in vodenja RTV Slovenija.



Izpodbijano novelo je pet mesecev po tistem, ko bi se nekateri mandati tudi naravno in brez zakonske intervencije zakonodajalca že iztekli, z izjemo ene točke ene alineje spoznalo za skladno s slovensko ustavo.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Interventni zakon zaradi dragih goriv že v DZ: pomoč za dizel in pnevmatike bi šla prek Borzena
Vlada je 7. septembra 2026 na dopisni seji potrdila predlog Zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki je že posredovan v Državni zbor. Predlog ne posega neposredno v maloprodajne cene goriv, ampak uvaja ciljno pomoč prevoznikom in primarnemu sektorju, ki bi se financirala prek centra za podpore družbe Borzen.

>> O pogoju, da je odvetnik vreden zaupanja
Postavitev nujnega oziroma izključnega pogoja, da mora kandidat, ki želi opravljati odvetniški poklic (kot odvetniški kandidat), izpolniti obveznosti, ki so zastarane oziroma so mu bile odpuščene v postopku osebnega stečaja, bi pomenila nesorazmeren pogoj, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi X Ips 61/2024 z dne 6. maja 2026.

>> Oglas za stanovanje »redno zaposlenemu slovenskemu državljanu«
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je 2. septembra 2026 opozoril, da oglas za oddajo stanovanja na Facebooku, v katerem je bilo navedeno, da se stanovanje odda »redno zaposlenemu slovenskemu državljanu«, lahko pomeni neenako obravnavo zaradi državljanstva in družbenega položaja. Identifikacija objavitelja ni uspela, zato sankcioniranje ni bilo mogoče. Primer odpira vprašanje, ki zadeva svetovanje najemodajalcem in agencijam: ali sme zasebnik v javnem oglasu omejiti krog najemnikov na študenta, redno zaposlenega ali samsko osebo.

>> Opustitev predhodnega vprašanja sama po sebi še ne utemeljuje odškodninske odgovornosti države

>> Od 31. avgusta do 6. septembra

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Sprostitev oblikovanja rezerv iz dobička in vprašanje posebne ugodnosti večinskega delničarja
Vrhovno sodišče je v sodbi III Ips 4/2025 odgovorilo na dopuščeno revizijsko vprašanje, ali sprostitev možnosti nadaljnjega oblikovanja rezerv iz dobička v večjem obsegu od zakonsko predvidenega, ki lahko zniža bilančni dobiček pod štiri odstotke osnovnega kapitala, sama po sebi pomeni pridobitev posebne ugodnosti za večinskega delničarja v smislu tretjega odstavka 395. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Odgovor sodišča je nikalen: takšna sprostitev sama po sebi še ne pomeni posebne ugodnosti, saj je treba pri presoji upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse

 

>> Spremembe Zakona o javnih uslužbencih (primerjalnik)
V Uradnem listu RS, št. 1400/2026 je bila objavljena novela ZJU-1A. Novela je razmeroma jedrnata, vendar posega v tri ločena področja ureditve položajnega uradništva: preoblikuje poseben javni natečaj in vanj vgrajuje presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin, ukinja uradniški svet kot institut ter uvaja referenčno obdobje za omejevanje nadurnega dela. Poleg tega usklajuje terminologijo, ki jo je prejšnji zakon še ohranjal iz starejše ureditve. >> Več

>> Pravilnik o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, potrdila o strokovnih znanjih za dajanje zagotovil o trajnostnosti ter obveznem praktičnem usposabljanju

>> Spremembe Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, in podatkov o naknadnih vplačilih ter kapitalskih deležih družbenikov v osebnih družbah (primerjalnik)

>> Spremembe Splošnega akta o strokovnem izpitu za pooblaščenega inženirja (primerjalnik)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 1393 - 1410/2026

 

Zoran Skubic:
Odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku, v katerem so bile udeležene tri članice EU

dr. David Smolej:
Korupcijska tveganja pri gospodarskem poslovanju

dr. Denis Baghrizabehi, Marcel Hajd:
Ali se Akt o UI uporablja za postopke CoVL?

dr. Jorg Sladič:
Kdo sploh je potrošnik v pravu EU

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Kot dolgoletni programski vodja te konference seveda ne morem mimo vprašanja, kako razvoj generativne umetne inteligence (UI) vpliva na potrebo po tovrstnih strokovnih srečanjih in kaj je tisto, kar nam takšna srečanja sploh še lahko ponudijo. Tipičen odgovor odločevalcev o tem, ali naj se njihovi zaposleni sploh še udeležujejo takšnih srečanj, bi namreč lahko zelo hitro bil, da lahko generativna umetna inteligenca s povprečno dobrim promptom v nekaj sekundah ali minutah priskrbi velik del informacij in odgovorov, zaradi katerih smo nekoč hodili na strokovne konference. In s tem odgovorom se je težko ne strinjati. Če strokovne konference doživljamo zgolj kot prenos informacij, je dvom v njihovo koristnost v času UI lahko upravičen. Vsebino direktive, pregled sodne prakse ali zadnjo odločitev Ustavnega sodišča lahko UI danes povzame veliko hitreje in morda celo bolje kot predavatelj na konferenci.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.