Na Zagovornika se je obrnila stranka in priložila zajem zaslona oglasa z imenom in priimkom osebe, ki naj bi stanovanje oddajala. Zagovornik je zadevo v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) odstopil Tržnemu inšpektoratu RS kot prekrškovnemu organu. Inšpektorat je sporočil, da je v evidencah več oseb z enakim imenom in priimkom, nobena od tistih s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji pa ne prebiva v kraju oddaje. Lobnik je poudaril, da prepoved diskriminacije velja tudi za vsebine na družbenih omrežjih, a da je ugotovitev identitete kršitelja predpogoj vsakega postopka. Kot dobro prakso je izpostavil nepremičninske portale, kjer se uporabnik pred objavo identificira.
Pravna podlaga Zagovornikovega stališča ni izmišljena, nikakor pa ni nesporna v vseh delih. Prvi odstavek 2. člena ZVarD izrecno zavezuje tudi fizične osebe, kadar v pravnem prometu v razmerju do tretjih oseb zagotavljajo dostop do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji. Zagovornik že od leta 2019 vztrajno razlaga, da zasebna lastnina ob javni objavi oglasa ne izvzame ponudbe s tega področja. Ta razlaga ima oporo v besedilu zakona in v prenosu Direktive 2000/43/ES ter Direktive 2004/113/ES (vendar je treba opozoriti, da je slovenski ZVarD pri seznamu osebnih okoliščin širši od minimalnih zahtev teh dveh direktiv in da evropski direktivi sami po sebi ne utemeljujeta prepovedi kriterija državljanstva ali redne zaposlenosti). Slednja velja za storitve, ponujene javnosti zunaj zasebnega in družinskega življenja; uvodna izjava 16 te direktive kot primer dopustnega razlikovanja navaja oddajo dela lastnega stanovanja iz razlogov zasebnosti. Slovenski ZVarD te izjeme za stanovanja ob prenosu direktive ni zapisal enako jasno, zato je meja med javno ponudbo na trgu in zasebno izbiro stanovalca v lastnem domu v slovenskem pravu ostala razlagalna.
Vse osebne okoliščine v spornem oglasu niso enako varovane. Državljanstvo je po praksi Zagovornika varovana druga osebna okoliščina, vendar ga šesti odstavek 13. člena ZVarD ne našteva med razlogi, pri katerih je na področju dobrin in storitev razlikovanje praviloma vedno prepovedano (narodnost ni isto kot državljanstvo). Dopustnost razlikovanja zaradi državljanstva je zato treba presojati tudi po splošnem testu legitimnega cilja in sorazmernosti. Direktiva 2000/43/ES različno obravnavanje zaradi državljanstva iz svojega področja uporabe izrecno izključuje. V letu 2019 je kljub temu kot sporne označil oglase »samo slovenskim državljanom«, 11. septembra 2023 pa je z odločbo št. 0700-48/2022/19 ugotovil diskriminacijo lastnika in nepremičninske agencije zaradi pogoja »izključno slovenskim družinam«. Po medijskih navedbah je Tržni inšpektorat v tistem primeru izrekel globe. Zoper ugotovitvene odločbe Zagovornika je dovoljen upravni spor, v javno dostopni sodni praksi pa ni mogoče najti sodbe Upravnega sodišča, Vrhovnega sodišča ali Ustavnega sodišča, ki bi to razlago za zasebne najemodajalce vsebinsko potrdila ali ovrgla. Zagovornikovo stališče torej sloni le na lastni upravni praksi organa, ne na sodni praksi.
Pogoj »redno zaposlen« je pravno šibkejši. Družbeni položaj in premoženjsko stanje sta sicer osebni okoliščini po 1. členu ZVarD, vendar zanje na stanovanjskem področju velja splošni test 13. člena: različno obravnavanje ni diskriminacija, če zasleduje legitimen cilj in so sredstva ustrezna, potrebna in sorazmerna. Interes lastnika po plačani najemnini je legitimen in izhaja tudi iz lastninske svobode po 33. členu Ustave. Zato ni isto, ali lastnik v oglasu kategorično izključi vse, ki niso v delovnem razmerju, ali pa po ogledu preveri plačilno sposobnost, reference in zavarovanje obveznosti. Prvo Zagovornik obravnava kot vnaprejšnje izključevanje zaradi družbenega položaja, drugo pa kot običajno pogodbeno skrbnost. Enako velja za željo po študentu ali samski osebi. Status študenta sam po sebi ni posebej navedena osebna okoliščina, se pa prekriva s starostjo, izobrazbo in družbenim položajem; družinski oziroma zakonski stan je Zagovornik v primeru »starejšega para« in »slovenskih družin« že razlagal kot varovan. Kadilec, lastnik živali ali število oseb glede na velikost stanovanja po njegovi praksi niso varovane okoliščine.
Kritika te prakse je znana in ni brez teže. Lastniki opozarjajo, da jih niti zakon niti zagovornikova stališča ne morejo prisiliti, da tveganje neplačila ali motenj v hiši prevzamejo od vsakogar, ki se javi na oglas, in da izbira sopogodbenika sodi v jedro pogodbene svobode. Zagovornik odgovarja, da zakon ne odvzema pravice izbrati konkretnega najemnika, temveč prepoveduje, da se že v javni ponudbi določenim skupinam odreče možnost, da se sploh prijavijo. Obe plati imata deloma prav: predpisi ne določajo, komu mora zasebnik oddati stanovanje, določajo pa, da javna ponudba na trgu ne sme vnaprej izločati ljudi zaradi nekaterih osebnih okoliščin. Ker sodišča te meje pri zasebnih oglasih še niso narisala, ostaja tveganje razlagalno.
Praktični vpliv
V konkretni zadevi ni bilo niti ugotovitvene odločbe niti globe, ker kršitelja ni bilo mogoče identificirati. Za prakso to pomeni dvoje. Odvetniki, ki svetujejo lastnikom in agencijam, naj v javnih oglasih, tudi na Facebooku, ne zapisujejo pogojev o državljanstvu, narodnosti, spolu, družinskem stanu ali kategorični izključitvi nezaposlenih; plačilno sposobnost in zanesljivost smejo preverjati po prijavi. Portali, ki zahtevajo identificirano objavo, zmanjšujejo tveganje, da postopek sploh ne steče. Kdor meni, da je bil zaradi takega oglasa izključen, lahko poda predlog Zagovorniku, vendar mora računati, da je dokazovanje pri zasebni izbiri po ogledu še vedno izjemno težavno. Za posameznika znaša globa za prekrške iz prvega odstavka 45. člena ZVarD od 250 do 1.200 evrov, pri hujših oblikah diskriminacije pa od 500 do 3.000 evrov. Ob tem pa se mora prijavitelj, potencialni najemnik zavedati, da najemodajalca nič ne more prisiliti, da z njim sklene najemno pogodbo, oziroma da prijava ne izboljša njegovega pravnega položaja.
Viri in reference
- https://zagovornik.si/ker-objavitelja-diskriminatornega-oglasa-na-facebooku-ni-mogoce-identificirati-sankcioniranje-ni-mogoce/
- Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD)
- Odločba Zagovornika načela enakosti št. 0700-48/2022/19 z dne 11. 9. 2023, https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2023/09/Odlocba_Diskriminacija-pri-oddaji-nepremicnine.pdf
- Direktiva Sveta 2004/113/ES, 3. člen in uvodna izjava 16
- Direktiva Sveta 2000/43/ES o rasni oziroma etnični enakosti pri dostopu do dobrin in storitev, vključno s stanovanji
- https://www.zurnal24.si/slovenija/na-ogled-stanovanja-se-je-pametno-odpraviti-s-prico-457374
Pogovor z LEXI
