Izpolnjeni pogoji za kazenski postopek proti Robertu Golobu. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper nekdanjega predsednika vlade, zdaj poslanca državnega zbora dr. Roberta Goloba, ki naj bi kot premier storil kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje, za katero je zagrožena kazen do šestih let zapora. Gre za zadevo, v kateri je SDT že oktobra 2025 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper dr. Goloba zaradi domnevnega vmešavanja v delo policije. Državni zbor se je nato sestal na izredni seji, na kateri dr. Golobu ni priznal imunitete.
Napake v PU Ljubljana. Potem ko je v Šiški v Ljubljani maja 2026 52-letni osumljenec z ostrim predmetom poškodoval 31-letno svakinjo, je nadzor nad delom policije pokazal »odstopanja od praks in strokovne napake«, so za medije potrdili na Policijski upravi (PU) Ljubljana. Osumljenec je imel namreč prepoved približevanja. Na policiji so dodali, da so uvedli notranjevarnostne postopke in vzpostavili mehanizme za odpravo ugotovljenih napak. »V postopku so bile res ugotovljene anomalije, ki se ne bi smele zgoditi. Če jih ne bi bilo, se ta incident ne bi zgodil,« je bila kritična sedanja odvetnica osumljenčevega brata Iva Žižek. Dodala je, da zoper osumljenca poteka sodna preiskava zaradi kaznivega dejanja poskusa umora.
Obsodba za tihotapljenje migrantov. Nekdanja kandidatka za evropsko poslanko na listi Socialnih demokratov (SD) iz leta 2004 Lidija Mavretič in njen partner Marko Hranilović sta bila na Okrožnem sodišču v Ljubljani obsojena zaradi tihotapljenja prebežnikov. V kazenskem postopku sta se znašla po aretaciji julija 2019, ko so ju policisti skupaj s pakistanskim državljanom Kako Alijem zasačili pri tihotapljenju prebežnikov. Tožilstvo jim je očitalo, da se je Ali z neznanim članom hudodelske združbe dogovoril za tihotapljenje sedmih ljudi. Mavretičeva je v avtomobil sprejela tri pakistanske državljane, Hranilović pa v drugega še štiri. Policisti so ju med prevozom prijeli v okolici Sodražice.
Ukinjena volilna pravica tujcev. Uveljavila se je novela M Zakona o lokalnih volitvah (ZLV), ki med drugim ukinja volilno pravico na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče. Po umiku pobude za zakonodajni referendum o uveljavitvi novele je opozicija vložila zahtevo za oceno njene ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje. Kot so zatrdile poslanke Svobode, Levice in SD, lahko namreč le Ustavno sodišče presodi, ali je ustaven odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let. V večini članic EU tujci iz tretjih držav nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Ravno tako državljani Slovenije nimajo volilne pravice v nobeni od držav, nastalih iz nekdanjih Jugoslavije (pogoj recipročnosti ni izpolnjen), ki niso članice EU.
Napovedane spremembe pri izdaji gradbenih dovoljenj. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je sestal z načelniki upravnih enot. Osrednja tema srečanja je bila poenotenje prakse upravnih enot pri vodenju postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj. Minister Matoz je napovedal korenite spremembe na tem področju. Njihov cilj bo, kot so navedli na ministrstvu, zagotoviti izdajo gradbenega dovoljenja v 60 dneh od popolnosti vloge in odpraviti zaostanke na upravnih enotah. Poenotili naj bi tudi prakso pri vključevanju stranskih udeležencev v postopke izdaje gradbenih dovoljenj, in sicer tako, da se druga alineja drugega odstavka 48. člena Gradbenega zakona (GZ-1) razlaga tako, da beseda »lahko« pomeni izjemoma in ne praviloma. Zato naj se v postopke za izdajo gradbenih dovoljenj ne bi več avtomatično vključevalo »sosedov mejašev«. V postopke naj bi se jih vabilo le izjemoma, prav tako naj bi jim bila udeležba priznana le izjemoma.
Spremembe pri Zoisovih štipendijah. Vlada je potrdila predlog (EPA 0233-X) novele D Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) in ga vložila v zakonodajni postopek. Predlaga, da bi se pri pridobitvi Zoisove štipendije upoštevali tudi dosežki na tekmovanjih, ki niso sofinancirani iz javnih sredstev. Po veljavnem ZŠtip-1 je namreč eden od pogojev za pridobitev Zoisove štipendije izjemni dosežek, med katere spadajo tudi uspehi na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Po mnenju Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport številni talenti zaradi te omejitve, ki določa, katera državna tekmovanja se pri tem upoštevajo, niso mogli prejeti štipendije.
Vrnjeni prvotni imeni praznikov. Odbor državnega zbora za gospodarstvo, delo in šport je ob obravnavi predloga (EPA 137-X) novele I Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD), po katerem bi bil 7. avgust v Sloveniji državni praznik dan Triglava, sprejel amandma, po katerem bi se iz imena prekmurskega praznika črtali besedi »priključitev Prekmurja«. Slovenija bi tako 17. avgusta praznovala dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pri primorskem prazniku pa bi besedo »priključitev« nadomestila beseda »vrnitev«. Petnajstega septembra bi tako zaznamovali dan vrnitve Primorske k matični domovini. Praznika sta bila uvedena leta 2005 z novelo ZPDPD-A z imenoma »vrnitev Primorske k matični domovini« in »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«.
Ugotovljene napake PU Koper pri obravnavi karambola Nataše Pirc Musar. Mediji so poročali, da je nadzor nad delom PU Koper po prometni nesreči, v kateri je bila udeležena predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, pokazal nekatere pomanjkljivosti pri njenem vodenju. Po mnenju nadzornikov je »izostalo vodenje na vseh ravneh«. Med drugim na kraju nesreče ni bilo prisotnega starešine, ki bi patrulji nudil strokovno pomoč pri obravnavi in preiskovanju hujše prometne nesreče z udeležbo varovane osebe, čeprav bi bilo to mogoče zagotoviti v skladu s prvim odstavkom 8. člena akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji. V preiskavo se prav tako ni vključil sektor uniformirane policije PU Koper. Ugotovili so, da je vodja sektorja prejel le kratek SMS brez relevantnih dejstev in okoliščin nesreče, na podlagi katerih bi se lahko odločil za drugačen način ukrepanja oziroma vključitev v nudenje strokovne pomoči. Poleg tega na kraj nesreče ni prišla predstavnica za odnose z javnostmi.
Vir: Pravna praksa, št. 34, 2026
Pogovor z LEXI
