>> Postopki za varstvo koristi otroka in preživljanje polnoletnega otroka
Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) v 93. členu opredeljuje vrste postopkov za varstvo koristi otrok in določa, da so to postopki, v katerih se odloča o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju otroka, o otrokovih stikih, o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o ukrepih za varstvo koristi otroka, o postavitvi otroka pod skrbništvo, o namestitvi otroka v rejništvo, o podelitvi starševske skrbi sorodniku, o posvojitvi otroka in razveljavitvi posvojitve otroka.



Posebej je določeno, da ni pomembno, ali se o teh vprašanjih odloča v samostojnih postopkih ali skupaj z zakonskimi spori ali paternitetnimi spori (izpodbijanje očetovstva ali materinstva).

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Sodišče EU: Prepovedi potovanj, testiranja in karantene med zdravstveno krizo so zakonite
V času pandemije lahko država članica prepove nenujna potovanja v druge države članice, ki veljajo za območja z visokim tveganjem, je razsodilo Sodišče EU. Država tudi lahko ljudem ob vstopu na njeno ozemlje odredi testiranje in karanteno.

>> Ustavna komisija podprla del predloga za začetek postopka spremembe ustave

>> DS bo vložil zahtevo za presojo ustavnosti novel o RTV SLO in o zaščiti živali

>> Začetek javne razprave o novem Zakonu o Poslovnem registru Slovenije

>> Slovenska kandidatka Beti Hohler izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča

>> Pravica žrtve trgovine z ljudmi do odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka

>> Proizvodnja vina

>> Gruzijski organi pregona neuspešni pri zaščiti žrtve družinskega nasilja

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Hišna preiskava
Preiskovalno dejanje hišne preiskave je z vidika delitve oblasti in posledične pristojnosti sestavljeno iz dveh faz. V prvi fazi preiskovalni sodnik (sodna oblast) izda odredbo, s katero odredi izvedbo hišne preiskave, v drugi fazi pa policija (izvršilna oblast) skladno z navodili sodišča izvede preiskovalno dejanje. Čeprav sta ti fazi ločeni, gre z vidika posameznika za eno dejanje države. Njena odškodninska odgovornost je zato lahko podana, bodisi ker je sicer brezhibno odredbo policija napačno izvedla bodisi ker je hibna že sama odredba, oboje pod pogojem, da napaka policije oziroma sodišča doseže stopnjo kvalificirane napačnosti.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 233.220 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Spremembe Zakona o štipendiranju (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (primerjalnik)

>> Spremembe Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (primerjalnik)

>> Deklaracija o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela (DeTRPSIL)

>> Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena Gradbenega zakona (primerjalnik)

>> Aneks št. 7 h Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (novi indeksi življenjskih stroškov OZN)

>> Pravilnik o vsebini vloge in obrazcu za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana

>> Akt o izvolitvi štirih članov Državnotožilskega sveta

>> Javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto
»  za dva podpredsednika Okrajnega sodišča
»  za predsednike Okrajnih ali Delovnega sodišča
prijave do 31. decembra.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 119 - 122

 

Alenka Antloga:
Odgovornost države za množični nadzor nad elektronskimi komunikacijami tujih državljanov, ki so prebivali v tujini

Zoran Skubic:
Ali daljinski odklop najetih pogonskih baterij v električnem vozilu predstavlja nedopustno samopomoč najemodajalca?

mag. Boštjan J. Turk:
Pojavne oblike zalezovanja iz 134.a člena KZ-1 in možnosti žrtev za ukrepanje

dr. Matjaž Ambrož:
"Zločini iz sovraštva" in odmera kazni (novela KZ-1J)

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Javno pravo, kot vemo, je tisto, ki ureja vertikalna razmerja med javno oblastjo in posamezniki. Zasebno pravo pa, nasprotno, regulira horizontalna, prirejena razmerja med posamezniki. Temeljna ločnica med njima je načelo, da oblast, država, nosilci javnih pooblastil smejo početi samo tisto, kar jim je izrecno dovoljeno, medtem ko vsi drugi lahko počnejo vse, kar jim ni izrecno prepovedano.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.