c S

Pravica žrtve trgovine z ljudmi do odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka

05.12.2023

V sodbi v zadevi Krachunova proti Bolgariji z dne 28. novembra 2023 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo, da 4. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) določa pozitivno obveznost držav pogodbenic, da žrtvam trgovine z ljudmi omogočijo, da od svojih trgovcev zahtevajo odškodnino v zvezi z izgubljenim zaslužkom.

Uvod

V pričujoči zadevi je moški pritožnico kot revno in čustveno nestabilno mlado žensko, ki je imela težavne odnose s starši, napeljal k prostituciji. Pritožnica se je preselila v njegovo hišo, v kateri je nato živela z njim, njegovo ženo in otroki. Moški jo je poučil, kako naj prostitucijo opravlja. Imela naj bi tudi intimne odnose. Pritožnica se je tako s prostitucijo ukvarjala devet mescev, moški pa jo je z odvzemom njenega zaslužka in osebne izkaznice ter grožnjami in udarci spravljal v položaj, v katerem se je od njega počutila odvisno. Kasneje je bil moški obsojen, pritožnici pa je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo. Pri tem so nacionalna sodišča v Bolgariji zavrnila njen zahtevek za odškodnino za premoženjsko škodo, ki ji je nastala s tem, ko ji je moški odvzemal denar, ki ga je s prostitucijo v tem času zaslužila. Po bolgarskem civilnem pravu so bile namreč pogodbe o spolnih storitvah med njo kot prostitutko in njenimi strankami nične, ker so nasprotovale morali.

Presoja ESČP

ESČP je najprej ugotovilo, da gre v predstavljeni zadevi za trgovino z ljudmi in da se zato uporablja 4. člen EKČP. Zatem pa je moralo odgovoriti na vprašanje, ali obstaja pozitivna obveznost držav pogodbenic v skladu s 4. členom EKČP, da se žrtvam trgovine z ljudmi omogoči, da od svojih trgovcev zahtevajo odškodnino v zvezi z izgubljenim zaslužkom.

ESČP je razlogovalo, da možnost, da žrtve trgovine z ljudmi zahtevajo odškodnino v zvezi z izgubljenim zaslužkom, zlasti zaslužkom, ki so jim ga zadržali njihovi trgovci z ljudmi, lahko pomeni eno od sredstev za zagotovitev restitutio in integrum za te žrtve s tem, da se jim povrne celotna škoda, ki so jo utrpele. Prav tako bi to po presoji ESČP znatno pripomoglo k ohranjanju njihovega dostojanstva, pomoči pri njihovem okrevanju in zmanjšanju tveganja, da ponovno postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Tega torej po prepričanju ESČP ni mogoče obravnavati, kot da je drugotnega pomena, temveč je kot bistven del celovitega odziva države na trgovino z ljudmi, ki ga zahteva 4. člen EKČP. Poleg tega bi morala biti po oceni ESČP odškodnina za žrtev najpomembnejša z vidika človekovih pravic.

ESČP je dalje pojasnilo, da je res, da je to le en vidik odziva države na vprašanje trgovine z ljudmi in da so drugi ukrepi, zlasti na področju kazenskega in včasih migracijskega prava, prav tako sestavni del tega odziva. Toda vsi ti ukrepi se dopolnjujejo. Tudi z vidika potrebe po odvračanju od trgovine z ljudmi, ki se pogosto (če ne vedno) izvaja zaradi finančne koristi, je bilo jasno ESČP. Po presoji slednjega bi omogočanje žrtvam, da si povrnejo izgubljeni zaslužek od trgovcev z ljudmi, do neke mere zagotovilo, da ti ne bi mogli uživati sadov svojih kaznivih dejanj, s čimer bi zmanjšali ekonomske spodbude za njihovo izvrševanje. ESČP je opozorilo, da je trend kazenskih pregonov osredotočanje na premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, in nato njihova uporaba za odškodnino žrtvam ter da lahko to zmanjša tudi obremenitev javnih sredstev, ki se včasih uporabljajo za podporo okrevanju žrtev trgovine z ljudmi. Poleg tega lahko to po mnenju ESČP žrtve dodatno spodbudi, da spregovorijo in razkrijejo trgovino z ljudmi, kar veča možnosti, da bodo trgovci z ljudmi odgovarjali in da teh primerov v prihodnje ne bo.

Zaključek

Glede na predstavljeno je ESČP zaključilo, da 4. člen EKČP določa pozitivno obveznost držav pogodbenic, da žrtvam trgovine z ljudmi omogočijo, da od svojih trgovcev zahtevajo odškodnino v zvezi z izgubljenim zaslužkom, in da je takšna razlaga podprta z mednarodnimi dokumenti.

V nadaljevanju je nato ESČP ugotovilo, da je Bolgarija v predstavljenem primeru kršila 4. člen EKČP, ker so njena sodišča zavrnila pritožničin zahtevek za povrnitev izgubljenega zaslužka.

Pripravil: Patricij Maček


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.