>> Pregled protikoronskih svežnjev
Za obravnavo v DZ je nared že tretji protikoronski sveženj po izbruhu epidemije koronavirusa. Potem ko se je prvi osredotočal na takojšnjo pomoč prebivalstvu in gospodarstvu ter drugi na likvidnost, tretji vzpostavlja izhodno strategijo po epidemiji, pri čemer je v ospredju podpora turizmu. Skupaj naj bi bili svežnji težki prek šest milijard evrov. Tretji sveženj sestavljajo trije zakoni, in sicer predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije - tretji protikoronski zakon, predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji in predlog zakona o poroštvu v evropskem instrumentu za začasno podporo v zmanjševanju tveganj za brezposelnosti v razmerah po izbruhu covida-19.

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je včeraj uspel dokončati obravnavo predloga tretjega protikoronskega zakona, v katerega je vlada vgradila za milijardo evrov ukrepov (seznam ukrepov in upravičencev). Zdaj je zakonsko besedilo pripravljeno, da ga bo lahko DZ potrjeval na petkovi izredni seji.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je poslance pozvala, naj potrdijo tudi dopolnila, s katerimi bi podaljšali ukrep čakanja na delo za vse dejavnosti za mesec junij ter omogočili sočasno uporabo ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. S tem bi ohranili delovna mesta.

>> DZ kot kandidata za sodnika Splošnega sodišča EU izvolil le Podobnika
DZ je včeraj na volitvah kandidatov za dve sodniški mesti na Splošnem sodišču EU, ki sta že od septembra lani nezasedeni, izvolil le Klemna Podobnika. Ne Jure Vidmar ne Nina Savin Bossiere pa nista dobila podpore najmanj 46 poslancev. Podobnika zdaj čaka še preizkus pred t.i. Odborom 255, za drugo sodniško mesto pa bo treba razpis znova ponoviti.

>> DZ prikimal spremembam zakona o ohranjanju narave
Poslanci DZ so včeraj potrdili spremembe zakona o ohranjanju narave, med katerimi je tudi zviševanje zahtev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Za predlog je glasovalo 50 poslancev, proti pa 30. Sprejeli so sicer tudi koalicijska amandmaja, ki prag glede na prvotni predlog nekoliko znižujeta.

>> Predlog nedeljskega zaprtja trgovin čez prvo stopničko
DZ je včeraj s 65 glasovi za in 12 proti presodil, da je predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva nedeljsko zaprtje trgovin in ga je v DZ na podlagi poziva sindikata vložila Levica, primeren za nadaljnjo obravnavo. V TZS so nad rezultati glasovanja zaskrbljeni in poudarjajo, da mora predlog v nadaljevanju obvezno v obravnavo na ESS.

>> Četverica nekdanjih vodilnih v Zvonovih oproščena zlorabe položaja
Senat mariborskega okrožnega sodišča pod vodstvom Danile Dobčnik Šošterič je četverico nekdanjih vodilnih v propadlih cerkvenih holdingih Zvon oprostil obtožb specializiranega državnega tožilstva za zlorabo položaja pri nakupu delnic Luke Zadar leta 2007. Sodišče je klub temu podaljšalo prepoved razpolaganja z omenjenim premoženjem še za leto dni. Tožilstvo kljub obsežnemu dokaznemu postopku ni uspelo dokazati trditev, da so obtoženi že ob sklenitvi 17,5 milijona evrov visokega posojila Zvonov projektni družbi I.J. Storitve za nakup delnic vedeli, da je ta prezadolžena in nikoli ne bo uspela vrniti posojila.

>> Za oktobrski umor v Bovcu 18 let zaporne kazni
Z izrekom sodbe se je na Okrožnem sodišču v Novi Gorici v torek zaključilo sojenje Jasminu Suljiću za umor 34-letnika oktobra lani v Bovcu. Sodnica Darinka Kogoj mu je izrekla 18 let zaporne kazni, ki pa še ni pravnomočna. Do njene pravnomočnosti 24-letni Suljić iz BiH ostaja v priporu, kasneje pa bo lahko zaprosil za prestajanje kazni v domovini.

>> Zadeva odrezana roka
Na včerajšnjem nadaljevanju glavne obravnave v t. i. zadevi odrezana roka je sodni senat soobtoženemu Sebastienu Abramovu znova za dva meseca podaljšal pripor. Že pred odločitvijo je Abramov sodnici Marjeti Dvornik predlagal, naj mu pripor podaljšajo kar do konca sojenja, da se zgodba ne ponavlja vsaka dva meseca. Na odločitev se tudi ne bo pritožil.

>> Brajdih oproščen obtožb poskusa oškodovanja upnikov Primorja
Nekdanjega izvršnega direktorja Primorja Roberta Brajdiha je sodišče včeraj oprostilo obtožb poskusa oškodovanja upnikov. Obtožnico proti soobtoženemu Dušanu Črnigoju je tožilstvo že februarja umaknilo. V zaključnih besedah je Črnigojev odvetnik Danilo Grilj dejal, da Primorje leta 2011 ni bilo insolventno, da so ga pa leta 2012 potopile banke.

>> Nekdanji policist "iz marice" izgubil tožbo
Nekdanji kranjski policist Žiga Valjavec je na ljubljanskem delovnem sodišču po poročanju medijev izgubil tožbo proti notranjemu ministrstvu. Bil je vodja patrulje treh policistov, ki so predlani v policijskem vozilu prevažali mladoletnico in ji pustili celo volan. Dekle je nočno dogajanje posnela in objavila na družbenih omrežjih.

>> Večje število pritožb na IP zaradi molka organa
Delež pritožb zaradi molka organa v postopkih za dostop do informacij javnega značaja se povečuje in znaša že 44 odstotkov vseh pritožb, v svojem letnem poročilu za leto 2019 ugotavlja Informacijski pooblaščenec RS. Število vseh pritožb pa je sicer ostalo na primerljivi ravni z letom 2018.

>> S ponedeljkom naj bi se rahljale še nekatere omejitve
V ponedeljek naj bi se po besedah vladnega govorca Jelka Kacina sprostilo več storitvenih in turističnih dejavnosti. Med drugim je omenil hotele ne glede na velikost, prizadevajo si za odprtje fitnesov in wellnessov, med ključnimi vprašanji pa ostaja, kaj bo z bazeni in podobnimi kompleksi. Več podrobnosti je pričakovati po četrtkovi seji vlade. Sredi junija bi lahko spremenili odlok o zbiranju na javnih mestih, s katero bi dovolili zbiranje do 500 ljudi, je v pogovoru povedala vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović.

>> Boni bodo prenosljivi med sorodniki
Turistični boni, ki jih bodo z namenom pomoči turistični panogi prejeli vsi prebivalci Slovenije, bodo prenosljivi med družinskimi člani, so včeraj sklenili člani odbora DZ za delo. Koristiti jih bo mogoče do konca leta, izplačilo v denarju pa ne bo mogoče. Predloge opozicije, naj bo država bolj radodarna, je odbor zavrnil.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Prenehanje začasnih ukrepov in normalizacija postopkov
1. junija bo začel veljati Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) s katerim Vlada RS ugotavlja, da so prenehali razlogi za začasne ukrepe po ZZUSUDJZ. S prenehanjem začasnih ukrepov bodo tako ponovno začeli teči roki, stekla bodo vročanja in postopki v zvezi s pozivi obsojencem na prestajanje kazni zapora, ki so bili prekinjeni. Upravni in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil morajo uskladiti svoje splošne akte, ki so jih izdali na podlagi ZZUSUDJZ, do 1. junija.

>> Spremenjeni ukrepi na mejnih prehodih in na kontrolnih točkah
26. maja je začel veljati nov Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah RS, ki določa, da se osebi, ki vstopa v RS in ima stalno ali začasno prebivališče v državah članicah EU ali drugih državah schengenskega območja, ki niso na seznamu iz drugega odstavka 9. člena, odredi karantena za obdobje 14 dni. Številne izjeme za državljane EU brez stalnega prebivališča v Sloveniji so navedene v 10. členu, med njimi so dnevni in tedenski delovni migranti, obiski bližnjih sorodnikov, prehodi zaradi zdravstvenih razlogov, rezervirane nočitve in lastništva nepremičnine.

>> Škoda kot posledica epidemije
Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev iz točke b) drugega odstavka 20.a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je začela veljati 22. maja, določa metodologijo, po kateri se ocenjuje škoda, ki jo je podjetjem povzročila epidemija COVID-19, pogoje in postopek dodelitve sredstev proračuna na podlagi točke b) drugega odstavka 20.a člena ZIUZEOP.

>> Omejitve kreditiranja prebivalstva
Dopolnitev > Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki bo začela veljati 1. junija, ureja način upoštevanja dohodkov v času epidemije COVID-19 v novem 9.a členu. Banka tako lahko pri izračunu letnega dohodka potrošnika izključi dohodke, ki jih je potrošnik prejel v obdobju razglašene epidemije, če so bili dohodki nižji od dohodkov pred razglasitvijo epidemije.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 74 - 76

 

>> Za okrevanje Evrope po pandemiji 1850 milijard evrov
Komisija predlaga za okrevanje EU sveženj v vrednosti 1850 milijard evrov, ki vključuje 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in dodatnih 750 milijard evrov za instrument za okrevanje (sveženj "za naslednjo generacijo Evrope"). Skupaj z aprilskim fiskalnim svežnjem v pomoč državam, delavcem in podjetjem, vrednim 540 milijard evrov, tako dosedanja prizadevanja unije za okrevanje znašajo skoraj 2400 milijard evrov. V okviru svežnja za okrevanje bo 500 milijard evrov namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard evrov pa za posojila. Sveženj temelji na treh stebrih: podpori članicam pri reformah in naložbah, podpori zasebnim vlagateljem pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij in krepitvi programov, ki so se v pandemični krizi izkazali za bistvene, kot je rezerva zmogljivosti rescEU v okviru evropskega sistema za civilno zaščito. V okviru svežnja je Sloveniji namenjenih 5,071 milijarde evrov vnaprej dodeljenih sredstev. Od tega je 2,579 milijarde evrov predvidenih za nepovratna sredstva, 2,492 milijarde evrov pa za posojila.

>> Med pandemijo v EU povečanje kriminala
Med pandemijo koronavirusa je prišlo do znatnega povečanja nekaterih oblik kriminala, kot so nasilje v družini, kibernetska kriminaliteta in kazniva dejanja iz sovraštva. Evropska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da države članice EU še niso v celoti izkoristile potenciala instrumentov, ki jih predpisi EU omogočajo za zaščito žrtev kaznivih dejanj. Države članice morajo zagotoviti nacionalne ukrepe, ki bodo v celoti v nacionalno pravo prenesli ustrezne evropske predpise, kot sta Direktiva o pravicah žrtev kaznivih dejanj in Direktiva o evropski odredbi o zaščiti. Komisija je med drugim v večini držav članic ugotovila pomanjkljivosti pri izvajanju nekaterih ključnih pravic, kot so dostop do informacij, delovanje služb za podporo žrtvam in zaščita v skladu z individualnimi potrebami žrtev (poročili o izvajanju obeh direktiv). Komisija bo v kratkem sprejela tudi strategijo EU za pravice žrtev.

>> Spletne platforme odpravile ali blokirale na milijone zavajajočih oglasov ali izdelkov
Največje spletne platforme so se pozitivno odzvale na poziv Evropske komisije k obravnavi spletnih goljufij in zavajajočih ponudb v kontekstu koronavirusa ter odpravile ali blokirale na milijone zavajajočih oglasov ali produktov. Google je na primer (globalno) blokiral ali odstranil več kot 80 milijonov oglasov, povezanih s koronavirusom, eBay je blokiral ali odstranil več kot 17 milijonov oglaševanih izdelkov na svetovnih spletnih tržnicah, ki kršijo pravila EU o varstvu potrošnikov, Amazon pa je opazil, da se je število tedenskih novih oglaševanih izdelkov v povezavi s koronavirusom zmanjšalo za 77 odstotkov v primerjavi z marcem.

>> Tuji borci IS bi morali biti obtoženi vojnih zločinov
Tuji borci, ki so se v Siriji in Iraku borili za skrajno skupino Islamska država (IS), bi morali biti po vrnitvi domov obtoženi vojnih zločinov, sta pozvali evropski agenciji, namenjeni sodelovanju držav članic EU na področju pravosodja in pregona vojnih zločinov.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Množično izražanje političnih stališč ljudi je celo zaželeno, saj je bolje imeti politično aktivne državljane kot pa apatične, pasivne, ki jih politika sploh ne zanima. V vsebine zahtev tokratnih protestnikov se ne bi spuščal, jih komentiral, bodisi jim pritrjeval ali zanikal. Kar me je v bistvu najbolj zmotilo in v tem tudi vidim »napako« tovrstnega kolesarjenja, je najmanj lahkotno, nonšalantno (tj. malomarno), če že ne zavestno in namerno, skoraj bi lahko rekel nezrelo ali - pobalinsko - kršenje odloka o prepovedi zbiranja. Zdaj je po novem takšen ukrep omejen na zbiranje nad 50 ljudi, pri čemer morajo tudi skupine pod to številko upoštevati varnostno razdaljo med posamezniki. Ko pa so se kolesarski protesti pričeli, je bila epidemiološka situacija slabša in so bili ukrepi še strožji. Torej ravnanje protestnikov še manj sprejemljivo. Kaj če bi tako številna množica postala novo žarišče virusa? Potem se »italijanskemu scenariju« ne bi mogli izogniti. Mrtve bi preštevali v štirimestnih ali celo petmestnih številkah.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Damjan Gantar:
Pravni vidiki ukrepov karantene in izolacije

Manja Kunšek Guček:
Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU

Jan Zobec:
Primer Ramos - zgodba o porotnih krivdorekih, iskanju rationum decidendi in o doktrini stare decisis

Aleš Avbreht, Anja Drečnik:
Če je epidemija ogrozila solventnost družbe ...

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o sodniški službi (ZSS), ki je bil objavljen leta 1994, je doživel že 22 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZSS.

V časovni lestvici je vseh 23 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 40. člen ZSS o mirovanju sodniške funkcije). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedila ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZSS je vsebinsko povezan z več kot 245 strokovnimi članki in več kot 280 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. junij 2020		Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.