V postopkih dostopa do informacij javnega značaja je informacijski pooblaščenec lani vodil 540 pritožbenih postopkov, od tega 305 zaradi zavrnitve dostopa do zahtevane informacije in 235 postopkov zaradi molka (neodzivnosti) organa.
Pri neodzivnosti po ugotovitvah informacijskega pooblaščenca izstopajo organi državne uprave, kot so ministrstva in njihovi organi v sestavi. Zoper njih je bilo lani vloženih 29 odstotkov vseh pritožb zaradi molka organa. "Gre za zavezance, ki bi po 16 letih veljavnosti zakona o odstopu do informacij javnega značaja vsekakor morali biti sposobni vse zahteve obravnavati pravočasno," so ob tem kritični pri informacijskem pooblaščencu. Ugotavljajo namreč, da so zavezanci največkrat neodzivni zato, ker k reševanju zahtevkov ne pristopijo pravočasno.
V letu 2019 so po ugotovitvah informacijskega pooblaščenca bistveno narasle kršitve na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Informacijski pooblaščenec je lani 2019 prejel tudi devet primerov obvestil o kršitvah podatkov o bolnikih in 137 uradnih obvestil o kršitvi varnosti osebnih podatkov na podlagi samoprijave.
Prejel je 181 pritožb posameznikov v zvezi s kršitvami pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo in pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo s strani drugih upravičenih oseb. V primerjavi z letom 2018 je lani prejel 75 tovrstnih pritožb (71 odstotkov) več, iz česar "je mogoče zaključiti, da številni upravljavci osebnih podatkov ne izpolnjujejo svojih obveznosti in posameznikom ne omogočajo izvrševanja pravic, ki jim jih zagotavljajo različni predpisi", navaja poročilo.
Delovanje informacijskega pooblaščenca je tudi svetovalne narave. Tako je informacijski pooblaščenec lani na področju varstva osebnih podatkov svetoval 3284 posameznikom in pravnim osebam ter pri tem izdal 1261 pisnih mnenj in odgovoril na 2023 telefonskih klicev.
Poročilo o svojem delu je informacijski pooblaščenec v DZ poslal ravno na drugo obletnico začetka veljavnosti Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem ugotavlja, da se Slovenija še vedno sooča s precejšnjimi izzivi zaradi zamud pri sprejemu nacionalnih predpisov za uporabo omenjene uredbe. "Slovenski zakonodajalec bo vsekakor moral poskrbeti, da se Slovenija ne uvrsti na seznam tistih držav, ki nimajo ustrezno urejenih zakonskih pristojnosti nadzornega organa za varstvo podatkov," ob tem ugotavljajo pri informacijskem pooblaščencu.
