"Čeprav je epidemija preklicana, gospodarstvo še vedno čuti posledice pri poslovanju, ki se krči," poudarjajo na GZS. Številne dejavnosti so doživele največje upade prometa v svoji zgodovini, so izpostavili.
Obseg proizvodnje v avtomobilski industriji, ki predstavlja 10 odstotkov slovenskega BDP, se je v zadnjih dveh mesecih po ocenah strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti razpolovil, tudi v juniju ni pričakovati okrevanja. V drugih najbolj prizadetih panogah so poleg turizma in gostinstva med drugim še tekstilna industrija, gradbeništvo, papirno predelovalna industrija in založništvo. Po oceni GZS se, vključujoč dobaviteljsko verigo, ogroženih 35.000 delovnih mest.
Zato je po njihovem pomembno, da se ukrep čakanja na delo podaljša za vse dejavnosti in ga lahko izkoristijo vsi gospodarski subjekti, ki so jim prihodki padli za več kot 20 odstotkov, vsaj za mesec junij. Tak ukrep je bil usklajen med vsemi socialnimi partnerji v delovni skupini Ekonomsko socialnega sveta, a naknadno spremenjen in umaknjen iz nadaljnje obravnave. GZS poziva, da se ta koristni ukrep ponovno umesti v protikoronski zakon.
Podjetjem bi izjemno koristila tudi možnost kombiniranja ukrepa čakanja na delo z ukrepom skrajšanega delovnega časa, so dodali. To bi jim omogočilo bistveno večjo fleksibilnost pri izvajanju in načrtovanju poslovnih aktivnosti glede na spreminjajoče se razmere na domačem in globalnem trgu.
"V gospodarstvu ocenjujemo, da bo junija postalo bolj jasno, kako se bo gospodarska slika razvijala na ključnih izvoznih trgih v naslednjih mesecih, od česar je odvisno tudi poslovanje velikega dela gospodarstva," so še dodali. "Če bomo uspeli tudi naslednje nestanovitne mesece preživeti tako, kot smo zadnje, ko smo ohranili večino delovnih mest in podjetij, lahko Slovenija izide tudi iz sedanje krize kot zmagovalka."
