Klemen Podobnik, ki je profesor gospodarskega in evropskega prava na ljubljanski pravni fakulteti, je na današnjem tajnem glasovanju v državnem zboru dobil jasno podporo 78 poslancev, trije pa so bili proti. Podobnik je bil edini kandidat, ki ga je za eno izpraznjeno sodniško mesto predlagal predsednik Borut Pahor.
Nekoliko bolj se je zapletlo pri glasovanju za drugo sodniško mesto, saj je Pahor - tudi na podlagi predloga Sodnega sveta - v DZ poslal dva kandidata, profesorja Jureta Vidmarja in Nino Savin Bossiere. Poslanci so morali o tem sodniškem mestu opraviti dva kroga glasovanj, a na koncu nihče ni dobil zahtevanih 46 poslanskih glasov podpore.
V prvem krogu glasovanja med Vidmarjem in Savin Bossierejevo je bilo izmed 84 prevzetih glasovnic kar 37 neveljavnih. Izmed 47 veljavnih glasov pa jih je bilo 36 za Vidmarja in 11 za Savin Bossierejevo. To je pomenilo, da so poslanci opravili še eno tajno glasovanje zgolj o Vidmarju, na katerem je potem izmed 71 veljavnih glasovnic dobil 40 glasov podpore, 31 poslancev pa je glasovalo proti.
Razprave pred glasovanjem sicer danes ni bilo, tako da ni jasno, zakaj Vidmar ni dobil večinske podpore poslancev. Največ pomislekov je bilo v okviru postopka izrečenih glede Savin Bossierejeve. Prejšnji teden jih je na mandatno-volilni komisiji DZ najbolj izpostavljal predvsem poslanec NSi Jožef Horvat.
Poslansko skupino NSi je namreč motilo, da Savin Bossierejeva - sicer dolgoletna strokovna sodelavka prejšnjega slovenskega sodnika na Splošnem sodišču EU Mira Preka in sedanjega predsednika tega sodišča - nima pravosodnega izpita v Sloveniji. To naj bi bil po njihovem mnenju pogoj za zasedbo tega mesta, čeprav zakon o imenovanju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč pravi, da temu ni tako.
Poleg tega se je pojavilo več dvomov v korektnost izbire na Sodnem svetu, na kar je januarja na posvetih o kandidatih pri predsedniku Pahorju opozoril tudi vodja poslanske skupine SDS Daniel Krivec.
V Sodnem svetu so vse pomisleke glede postopka izbire zavrnili, Pahor pa je potem sredi februarja njihov predlog v bistvu posredoval naprej v DZ. Pričakovalo se je, da bi DZ o kandidatih potem odločal na februarski seji, a je vmes prišlo do spremembe vladne koalicije in zamenjave vlade, razprava o kandidatih za sodnike pa se je preložila do tokratne seje.
Prejšnji teden je na seji mandatno-volilne komisije DZ postalo bolj jasno, da bo Savin Bossierejeva težko dobila večinsko podporo poslancev. Nič pa ni bilo govora o Vidmarju, ki je pogoje, ki naj bi manjkali Savin Bossierejevi, izpolnjeval.
Na koncu pa tudi Vidmar ni dobil zahtevane podpore, kar pomeni, da bo treba razpis za drugo sodniško mesto še enkrat ponoviti. Postopek izbire se sicer vleče že skoraj polni dve leti. Prvi razpis je bil namreč objavljen junija 2018, predsednik Pahor pa je tedaj DZ predlagal dotedanjega sodnika Mira Preka in profesorja Marka Pavliho.
Slednji je v DZ dobil podporo, Prek pa je bil zavrnjen, ker je tik pred odločanjem o njegovi kandidaturi v DZ na dan prišlo, da je imel afero s sodelavko in da naj bi jo tudi spolno nadlegoval. Čeprav je Prek obtožbe zanikal, je marca lani v DZ dobil le 39 od potrebnih 46 glasov.
A potem junija lani Pavlihi ni uspelo prepričati t. i. Odbora 255, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost in strokovnost predlaganih kandidatov za sodnike Sodišča EU. Tako je bilo treba ponoviti razpis tudi za to sodniško mesto. Ko je Preku septembra lani potekel mandat, pa je Slovenija zdaj na tej veji Sodišča EU brez svojega sodnika.
Preizkus pred Odborom 255 zdaj čaka tudi Podobnika. Na februarski predstavitvi v predsedniški palači je bil samozavesten, da bi mu to lahko uspelo. Je sicer profesor gospodarskega in evropskega prava na ljubljanski pravni fakulteti, gostujoči profesor na latvijski pravni fakulteti in tudi strokovnjak s področja prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava, ki predstavlja velik del obsega dela Sodišča EU.
Neuspeh pred Odborom 255 sicer ni nekaj neobičajnega; glede na statistiko je v svojem prvem poizkusu neuspešna kar približno tretjina kandidatov.
