>> Določene omejitve oškodovanca pri pritožbi v kazenskem postopku niso skladne z ustavo
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost četrtega odstavka 367. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da oškodovanec nima pravice do pritožbe zoper vse točke sodbe kazenskega sodišča prve stopnje (Odločba Up-320/14, U-I-5/17). Sodbo lahko izpodbija zgolj v delu, ki govori o stroških kazenskega postopka, pa še v tem primeru le o tistih, ki se nanašajo nanj. Na sodbo v vseh točkah se lahko pritoži le, kadar je državni tožilec prevzel kazenski pregon od njega nazaj, razen ko gre za odločitev o premoženjskopravnem zahtevku. Po mnenju ustavnih sodnikov mora imeti oškodovanec možnost pritožbe tudi na odločitev o njegovih procesnih pravicah, zato je takšna ureditev v neskladju z ustavo in med drugim pomeni poseg v oškodovančevo pravico do pritožbe, kot jo zagotavlja ustava. Vladi, ki je odgovorila na zahtevo za oceno ustavnosti, torej ni uspelo dokazati, zakaj bi bil poseg v to pravico nujen oziroma bi odtehtal nek drug, višji interes. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu RS, do odprave ugotovljene protiustavnosti ostaja četrti odstavek 367. člena ZKP v uporabi.

>> Lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj
Nov Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT), ki bo začel veljati 21. oktobra in se začel uporabljati pol leta zatem, bo posameznikom, ki jih je oškodovalo isto podjetje ali organizacija, omogočil, da zoper to vložijo skupinsko tožbo. Kolektivna tožba lajša dostop do sodnega varstva zlasti v zadevah, v katerih je posamezna škoda tako majhna, da se potencialnim tožnikom ne bi zdelo vredno uveljavljati posamičnega zahtevka - področja uporabe ureja 2. člen. Zakon loči med kolektivno odškodninsko tožbo, ki je tožba, na podlagi katere upravičena oseba v korist vseh oseb, ki so bile oškodovane v primeru množičnega oškodovanja, zahteva nadomestilo za prikrajšanje ne glede na pravno kvalifikacijo zahtevka, npr. kot odškodninskega, obogatitvenega ali spolnitvenega, pri čemer navedene osebe niso stranke v postopku; ter kolektivno opustitveno tožbo, ki je tožba, na podlagi katere upravičena oseba zahteva ustavitev nezakonitega ravnanja. V II. poglavju zakona je opredeljena kolektivna poravnava kot poseben institut sporazumnega reševanja sporov v korist oškodovancev v primerih množičnega oškodovanja. V poštev pride kot samostojen postopek, preden je vložena kolektivna odškodninska tožba ali v primeru, ko do sporazuma strank pride po vložitvi kolektivne odškodninske tožbe. Poravnavo v korist oškodovancev z zavezancem sklepa upravičena organizacija. Ker se kolektivna poravnava sklepa na račun oškodovancev, imajo tisti oškodovanci, ki tega ne želijo, pravico, da se iz učinka poravnave izključijo.

>> Reševanje prekarnosti in neizplačil plač
Spremembe in dopolnitve > Zakona o inšpekciji dela (ZID-1), ki bodo začele veljati 21. oktobra, naj bi omogočale reševanje dveh pomembnih problemov, in sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač. Novela jasno opredeljuje, da lahko inšpektor odredi delodajalcu, da mora delavcu v roku treh dni glede na ugotovljeno stanje ponuditi pogodbo, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja (19. člen - primerjalnik besedila). S tem ukrepom se zasleduje preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve predloga pogodbe o zaposlitvi ali v primeru izročitve neustreznega predloga pogodbe o zaposlitvi. Druga pomembna novost je možnost, ki jo bo imel inšpektor, da bo lahko z odločbo prepovedal opravljanje dela do odprave nepravilnosti, če dvakrat v obdobju enega leta pravnomočno ugotovi, da delodajalec ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu (18. člen - primerjalnik besedila). Pri tem novem ukrepu inšpektorja gre za prepoved opravljanja dela, kjer so te nepravilnosti ugotovljene, in ne pri celotnem poslovnem subjektu.

>> Hitrejša vključitev brezposelnih med iskalce zaposlitve
21. oktobra bo začela veljati novela > Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki spodbuja k hitrejšemu aktiviranju brezposelnih, saj bo imel delavec že v odpovednem roku dolžnost, da se prijavi na zavod za zaposlovanje, ob tem pa se bodo takoj začele aktivnosti za iskanje nove zaposlitve. Verjetnost nove zaposlitve je namreč najvišja v prvih mesecih po izgubi dela, na podlagi dosedanje ureditve pa ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost takšne prijave. Zaostruje se tudi sankcija za nespoštovanje te obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve - namesto sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila se bo za prve tri mesece upravičenosti zdaj odmerni odstotek znižal z 80 na 60 odstotkov od osnove, kar pomeni nižje denarno nadomestilo (60. člen - primerjalnik besedila). Po novem bodo imele osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tiste s srednješolsko izobrazbo, a ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da v primeru zaposlitve največ 12 mesecev prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila (32. člen - primerjalnik besedila). S to spodbudo naj bi se dosegla hitrejša aktivacija nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnost za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo.

>> Odziv na krizne situacije
Sprememba > Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS), ki bo začela veljati 21. oktobra, naj bi izboljšala odziv v primeru naravnih in drugih nesreč ter kriz. Sprememba 20. člena (primerjalnik besedila) določa telesa, ki v naravni nesreči ali krizi Svetu za nacionalno varnost zagotavljajo funkcije posvetovanja, usklajevanja, spremljanja položaja, informacijsko-komunikacijske podpore, analiziranja in predvidevanja, kar naj bi omogočilo bolj koordiniran in učinkovit odziv na krizne situacije ter s tem zmanjšanje škode.

>> Spori v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami
Nova Uredba o mediaciji v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami, ki bo začela veljati 28. oktobra, določa postopek mediacije v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami med kolektivno organizacijo, reprezentativnim združenjem uporabnikov, uporabnikom ali imetnikom pravic v primerih, določenih z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), stopnjo in vrsto izobrazbe, druga merila, ki jih mora izpolnjevati mediator za mediacijo po tej uredbi, ter nagrado za mediatorja. Stranki lahko skleneta sporazum o mediaciji v obliki mediacijske klavzule, vključene v predhodno sklenjeno pogodbo ali sporazum, vključno s skupnim sporazumom, ki ga skleneta po določbah zakona, ali v obliki posebne pogodbe. Mediator je lahko oseba z univerzitetno izobrazbo, ki je opravila najmanj 40-urni program usposabljanja iz mediacije, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, znanje na področju avtorskega prava ter znanje slovenskega in najmanj enega tujega jezika.

>> Drugi novi zakoni in novele:
    • Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe (ZIUPVP), ki bo začel veljati 21. oktobra;

    • Dopolnitev > Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1), ki bo začela veljati 21. oktobra;

    • Dopolnitev > Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS), ki velja od 7. oktobra;

    • Spremembe in dopolnitve > Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1), ki bodo začele veljati 21. oktobra;

    • Spremembe in dopolnitve > Zakona o vrtcih (ZVrt), ki bodo začele veljati 21. oktobra;

    • Spremembe in dopolnitve > Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), ki bodo začele veljati 21. oktobra 2017, uporabljati pa se bodo začele 21. januarja 2018.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 55, 56 in 57

 

>> Delo tožilstva usmerjeno tudi v pregon k.d. na škodo ranljivih skupin
Generalni državni tožilec Drago Šketa je sprejel politiko pregona, v kateri je določil strateške cilje državnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj. Šketa je z aktom določil zadeve, ki naj bi jih tožilci obravnavali hitreje in bolj poglobljeno. Poleg že ustaljenih prioritet gospodarskega, korupcijskega in organiziranega kriminala je po strokovni oceni tožilstva v sodobnem času še posebej izražen javni interes za pregon kaznivih dejanj na škodo ranljivih skupin, kot so otroci, ženske in delavci.

>> Problem je tudi neenotna tožilska praksa
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je na ponedeljkovi seji DZ pritrdil oceni, da se Slovenija sooča s problemom neenotne sodne prakse, problem pa je po njegovih besedah tudi neenotna tožilska praksa, za katero je eden od ključnih razlogov, da vrhovno državno tožilstvo nikoli ni vzpostavilo instrumentov in analitičnega sistemskega pristopa, da bi spremljalo različne tožilske odločitve. Ministrstvo je zato po Klemenčičevih besedah pred dvema letoma sprejelo pravilnike, ki državnemu tožilstvu narekujejo takšen ukrep. Predpogoj za vzpostavitev enotne sodne ali tožilske prakse je, da sistem odklone sploh identificira, in to ne samo takrat, ko so medijsko izpostavljeni, je opozoril Klemenčič, ki pričakuje, da bodo do konca mandata vse sodne odločitve objavljene na spletnih straneh.

>> Povečanje učinkovitosti javnega naročanja
Sprejeta je bila novela zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katero se povečuje učinkovitost javnega naročanja in zagotavlja skladnost z novim zakonom o javnem naročanju iz lanske pomladi. V skladu z veljavnim zakonom je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, vendar večina postopkov pravnega varstva poteka pred naročniki v predrevizijskem postopku in državno revizijsko komisijo v revizijskem postopku, zato je tema dvema fazama namenjen bistveni del rešitev sprejete novele zakona, ki se s ciljem večje učinkovitosti nanašajo tudi na sodni postopek. Novost je tudi informatizacija postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku.

>> Novela zakona o tujcih
Državni zbor je sprejel novelo zakona o tujcih, ki med drugim uvaja enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela. Še pred tem je zavrnil dopolnilo, po katerem bi tujci, ki imajo priznano subsidiarno zaščito pravico do združitve z družino dobili šele po petih letih. Tako novela tujcu, ki mu je bila priznana subsidiarna zaščita za več kot eno leto, daje pravico do združitve z družino, osebi, ki ima priznano subsidiarno zaščito za eno leto, pa takrat, ko ji je zaščita podaljšana.

>> Novela zakona o zaposlovanju in delu tujcev
Sprejeta je bila tudi novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki med drugim ureja izdajo dovoljenja za sezonsko delo, daljše od 90 dni, ter možnost premestitve delavcev iz tretjih držav znotraj skupine kapitalsko povezanih družb. Uvaja tudi nekatere izjeme pri podaljševanju dovoljenja tujcem.

>> Dopolnitev zakona o volitvah poslancev v Parlament EU
Državni zbor je sprejel dopolnitev zakona o volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki državljanom Slovenije, ki živijo v drugih članicah EU, omogoča, da kandidirajo v Evropski parlament. Določa namreč organ, ki ugotavlja obstoj volilne pravice in podatke posreduje državi, v kateri kandidira kandidat.

>> Zakonski predlogi za uveljavitev arbitražne sodbe
Vlada je na včerajšnji seji potrdila več zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Pri sprejetem paketu gre za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško; zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi; zakon o zemljiški knjigi ter zakon o morskem ribištvu.

>> Uredba o določitvi centrov za socialno delo in teritorialne pristojnosti
Potem ko je DZ že sprejel novelo zakona o socialnem varstvu, ki določa reorganizacijo centrov za socialno delo, mora vlada sprejeti še uredbo o določitvi centrov, njihovega sedeža in teritorialne pristojnosti. Predlog uredbe, ki ga je ministrstvo za delo že pripravilo, je v javni razpravi do 2. novembra.

>> Novi pozitivni sodbi dokaz sistemske napake
Združenje Frank je prejelo novi ugodeni tožbi na Višjem sodišču v Ljubljani v zvezi z bančnimi posojili v švicarskih frankih. Kot so sporočili iz združenja, je Višje sodišče v Ljubljani ponovno ugotovilo, da banke do kreditojemalcev niso ravnale korektno, saj niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti. Ob tem ugotavljajo, da se sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani oblikuje v korist potrošnikov, s katero je začelo Višje sodišče v Mariboru.

>> Janši po navedbah sodišča v DZ vročili tožbo
Z Okrožnega sodišča v Ljubljani so sporočili, da so prvaku SDS Janezu Janši včeraj popoldne na delovnem mestu v DZ vročili tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Kot so dodatno pojasnili, so pošiljko vročili pooblaščeni osebi DZ, zadolženi za sprejemanje pošiljk. Specializirano državno tožilstvo je namreč zoper Janšo aprila na sodišče vložilo tožbo, s katero zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora v višini nekaj manj kot 400.000 evrov. Vložitev tožbe je po poročanju medijev posledica finančne preiskave, v kateri je tožilstvo preverjalo premoženje Janše in povezanih oseb.

>> Klemenčič kandidat za komisarja za človekove pravice SE
Pravosodni minister Goran Klemenčič je kandidat za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep o podpori njegovi kandidaturi in zunanjemu ministrstvu naložila, naj jo posreduje Svetu Evrope. Postopek za imenovanje novega komisarja je stekel letos poleti, konec novembra pa bo opravljen izbirni postopek za določitev liste treh kandidatov. O novem komisarju bodo glasovali na zimskem plenarnem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v drugi polovici januarja 2018. Komisar za človekove pravice SE je neodvisna in nepristranska izvensodna institucija, ki jo je leta 1999 ustanovil SE z namenom krepitve ozaveščenosti in spoštovanja človekovih pravic v državah članicah. Pretekli teden je vlada podprla tudi kandidaturo mednarodne pravnice Vasilke Sancin za članstvo v odboru Združenih narodov za človekove pravice. Vlada je sprva junija podprla kandidaturo Boštjana M. Zupančiča, a je potem to podporo zaradi njegovih spornih izjav umaknila konec avgusta.

>> Dnevi slovenskih pravnikov
Uvodno zasedanje letošnjih Dnevov slovenskih pravnikov, ki so se odvijali pretekli teden v Portorožu, je bilo namenjeno vlogi sodstva v pravni državi. Tako predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat kot predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič sta opozorila na nujnost določenih sprememb, ki bodo zagotovile večjo neodvisnost sodne veje oblasti. Drugi dan letošnjih dnevov pa je sklenilo omizje o izzivih pri implementaciji arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Marko Pavliha je poudaril, da je tudi evropsko pravo na naši strani, vendar so možnosti uspeha morebitnih tožb majhne. Mirjam Škrk pa je ocenila, da je razsodba vsaj v nekaterih delih že izvršljiva.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Dokazni standard pri dobavi potrošnega blaga
Trditev toženke, da iz dobavnic ni razvidno, kdo je dobavnice podpisal, je sodišče prve stopnje napačno štelo kot negativno trditev, saj je bilo na toženki dokazno breme, da prevzema blaga ni podpisal nihče od pri njih zaposlenih oziroma od nje pooblaščenih oseb. To bi lahko dokazala tako, da bi po imenu navedla vse osebe, ki so se v njenih prostorih nahajale v času sporne izročitve ter predlagala njihovo zaslišanje v dokaz trditev, da nobena od navedenih ni podpisala dobavnic. Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker dobavnic sploh ni dokazno ocenilo oziroma je njihovo dokazno moč povsem razvrednotilo, četudi gre za knjigovodske listine, ki potrjujejo resničnost poslovnih dogodkov, ki jih izkazujejo. Nečitljivi podpisi in neopremljenost z žigom so pri dobavnicah prej pravilo kot izjema.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

dr. Damjan Korošec, dr. Aleš Vodičar:
Prepovedana tvorba živih bitij v KZ-1

mag. Mitja Jelenič Novak:
Z omejevanjem pravice do učinkovite obrambe do več kazenskih obsodb

dr. Rok Čeferin:
Kako se lahko odvetnik izogne peklu?

dr. Urška Kežmah:
Elektronsko vročanje po noveli ZPP-E

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Slabi zgledi najbolj vlečejo. Ko je Trump razglasil novo paradigmo ameriškega vladanja, z naslovom: Najprej Amerika, so mu takoj sledile tudi duše na tej strani Alp. Najprej Slovenija. Lepo. Sploh, če bi se najprej res posvetili sami sebi in se nekoliko bolj kritično pogledali v ogledalo. Če bi nekoliko bolj tehtali svoje besede, brzdali zaletavost in se sploh malo manj predajali vsesplošni družbeni histeriji. Ta je nedavno spet izbruhnila ob za Slovenijo res nadvse pomembni temi: katalonskem referendumu za neodvisnost. Od njega, in samo od njega, bo namreč odvisna tudi kakovost, sama bit, ustavne demokracije na Slovenskem. Takim temam se namreč posveča medijska pozornost v višku gledanosti informativnih oddaj.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZGD-1?
Besedilo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je od svoje objave leta 2006 doživelo kar 16 posegov. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZGD-1.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 17 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, v primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - za primer si lahko ogledate 295. člen ZGD-1 - sklic skupščine pred in po noveli.

ZGD-1 je ob večini členov povezan s komentarjem zakona ter z več kot 960 strokovnimi članki, več kot 1.250 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in skoraj 700 judikati Sodišča EU ter več kot 230 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
19. oktober 2017		Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIDŠ)
19. oktober 2017		Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (ZIPO)
21. oktober 2017		Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1)
21. oktober 2017		Zakon o inšpekciji dela (ZID-1)
21. oktober 2017		Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1)
21. oktober 2017		Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
21. oktober 2017		Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe (ZIUPVP)
21. oktober 2017		Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)
21. oktober 2017		Zakon o vrtcih (ZVrt)
20. november 2017		Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
20. november 2017		Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv)
20. november 2017		Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
20. november 2017		Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1)
20. november 2017		Zakon o sodnem svetu (ZSSve)
20. november 2017		Zakon o sodiščih (ZS)
20. november 2017		Zakon o sodniški službi (ZSS)
3. december 2017		Zakon o vajeništvu (ZVaj)
3. december 2017		Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Dodajajte zasebne opombe in javno komentirajte
Posameznemu zakonu/predpisu/judikatu/članku lahko odslej dodajate tudi opombe, in sicer s klikom na ikono v orodni vrstici ali s klikom na ikono, ki se prikaže pri posameznem členu. Vnesete lahko javno opombo ali pa uporabljate opombe samo zase (interno) pri svojem delu.



Na prvi strani portala lahko javno komentirate tudi vse dnevne vsebine, in sicer pod vsako posamezno objavo kolumne, novice ali članka rubrike V središču.