Ustavni sodniki so DZ naložili, da omenjeno neskladje z ustavo odpravi v roku enega leta od objave odločbe v uradnem listu, do takrat pa se četrti stavek lahko uporablja. Ustavni sodniki so namreč ocenili, da je urejanje tega vprašanja preveč kompleksno, da bi lahko oškodovancem omenjeno pravico dovolili uveljavljati že zgolj na podlagi odločbe ustavnega sodišča.
Četrti odstavek 367. člena zakona o kazenskem postopku trenutno določa, da oškodovanec nima pravice do pritožbe zoper vse točke sodbe kazenskega sodišča prve stopnje. Sodbo lahko izpodbija zgolj v delu, ki govori o stroških kazenskega postopka, pa še v tem primeru le o tistih, ki se nanašajo nanj. Na sodbo v vseh točkah se lahko pritoži le, kadar je državni tožilec prevzel kazenski pregon od njega nazaj, razen ko gre za odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.
Po mnenju ustavnih sodnikov je takšna ureditev v neskladju z ustavo in med drugim pomeni poseg v oškodovančevo pravico do pritožbe, kot jo zagotavlja ustava. Po mnenju ustavnih sodnikov vladi, ki je odgovorila na zahtevo za oceno ustavnosti, ni uspelo dokazati, zakaj bi bil poseg v to pravico nujen oziroma bi odtehtal nek drug, višji interes.
Ustavni sodniki menijo, "da mora biti oškodovancu dana možnost, da s pritožbo zahteva instančno presojo odločitev kazenskega sodišča prve stopnje o svojih procesnih pravicah, saj oškodovanec z izvrševanjem procesnih pravic varuje svoj pravno varovani interes v kazenskem postopku". "Instančno sodišče ima torej dolžnost, da v okviru navedb oškodovanca o kršitvah njegovih procesnih pravic na njegovo zahtevo opravi vsebinsko instančno presojo odločitev o njegovih procesnih pravicah", so zapisali ustavni sodniki.
Slednje pa po njihovih navedbah ne pomeni, "da mora zakonodajalec oškodovancu zoper sodbo kazenskega sodišča prve stopnje zagotoviti pritožbo v obliki popolnega pravnega sredstva, s katero bi lahko oškodovanec zahteval popolno instančno presojo sodbe, vključno odločitve sodišča o krivdi obdolženca in o izrečenih kazenskih sankcijah".
