Sovdatova, ki je uvodoma spomnila na vlogo ustavnega sodišča pri nadzoru nad spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri sojenjih, je bila jasna: "Neodvisnost sodstva moramo sodniki živeti, drugi nosilci oblasti pa spoštovati, vsak dan sproti." Kot je ocenila, pa se včasih sodno vejo oblasti jemlje zgolj kot privesek ostalih dveh.
Ob tem je predsednica ustavnega sodišča opozorila na nekatere po njenem mnenju nujne spremembe ustave glede načina postavljanja sodnikov rednega sodstva, saj "sedanja pravila lahko povzročijo spodjedanje ustavnega načela neodvisnosti sodnika". Poleg tega pa bi bile potrebne tudi nekatere spremembe zakonske ureditve, je dodala.
Prav tako je Sovdatova poudarila pomen stalnega izobraževanja sodnikov, opozorila pa je tudi, da nekateri finančni predpisi po njenem mnenju protiustavno posegajo v samostojnost in finančno neodvisnost sodne oblasti, "da niti ne omenjam nekega računalniškega programa, ki naj bi bil tehnični pripomoček za računalniško vodeno evidenco proračunskih izdatkov na ministrstvu za finance, ne pa nekaj, kar naj bi ukazovalo ustavni temelj našega pravnega reda".
Kritične besede je izrekel tudi Florjančič, ki je opozoril, da ni dovolj, da je delitev med različnimi vejami oblasti zapisana v ustavo, pač pa je pomembno, kako je ta predvidena v zakonodaji in kako se izvršuje. Prvi mož vrhovnega sodišča je pri tem izpostavil, da je treba iskati pot za sodelovanje v okviru delitve oblasti, ter ocenil, da je sodelovanja med posameznimi vejami oblasti premalo.
Florjančič pa je med stebri, na katerih temelji neodvisnost sodstva, izpostavil finančno-proračunsko neodvisnost sodstva, ki pa "se ustavi pri ministrstvu za finance". Kot je izpostavil, kar 70 odstotkov proračuna sodstva predstavljajo sredstva za plače, kar jim daje le malo manevrskega prostora. Ena od rešitev bi po njegovem bila ta, da se določi neka konstantna proračunska razmerja med tremi vejami oblasti.
Med drugim bi bilo za Florjančiča pomembno tudi, da bi sodstvo dobilo možnost, da samo upravlja s kadrovskimi viri ter dobi večjo vlogo pri določanju vsebin strokovnega izobraževanja in usposabljanja.
Ob uvodu v letošnje dneve pravnikov, ki se bodo zaključili v soboto, so podelili tudi priznanja Zveze društev pravnikov Slovenije za letošnje leto. Nagrado za življenjsko delo je prejel Jože Straus, pravnik leta pa je postal Andrej Ekart.
