Šketa je z aktom določil zadeve, ki naj bi jih tožilci obravnavali hitreje in bolj poglobljeno. Poleg že ustaljenih prioritet gospodarskega, korupcijskega in organiziranega kriminala je po strokovni oceni tožilstva v sodobnem času še posebej izražen javni interes za pregon kaznivih dejanj na škodo ranljivih skupin, so zapisali na tožilstvu.
Tehnološki in družbeni razvoj obenem narekujeta potrebo, da organi pregona zavzamejo prepričljiva stališča pri obravnavanju kibernetskega kriminala, terorizma ter javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Prednostne bodo tudi zadeve, pri katerih je možno učinkovito poseči po nezakonitem premoženju storilcev kaznivih dejanj, ter starejše nerešene zadeve.
K poenotenju tožilske prakse bodo prispevali načelni napotki, ki jih je generalni državni tožilec sprejel kot usmeritev tožilcem in v katerih so opredeljene ključne točke tožilskega delovanja.
V aktu pa so našteti tudi širši ukrepi, ki jih namerava generalni državni tožilec izvesti v času trajanja svojega mandata. Med temi na tožilstvu navajajo informacijsko podporo postopkom, izenačitev obremenjenosti državnih tožilstev in izboljšanje sodelovanja s policijo.
