Kot so zapisali, je Višje sodišče v Ljubljani "ponovno ugotovilo, da banke do kreditojemalcev niso ravnale korektno, saj niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti". Ob tem ugotavljajo, da se sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani oblikuje v korist potrošnikov, s katero je začelo Višje sodišče v Mariboru.
Po njihovih navedbah je višje sodišče v prvi sodbi zavzelo stališče, da bi prvostopenjsko sodišče lahko odločalo o vseh delih tožbenega zahtevka, vključno o ničnosti pravnih poslov kot o predhodnem vprašanju, kar pa ni storilo zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča za sojenje. V drugi pa je ugodilo pritožbi zoper zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča.
Kot so pojasnili, je višje sodišče ocenilo, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je banka svojo pojasnilno dolžnost v celoti izpolnila, ter ni ustrezno raziskalo, ali je bil tožnik seznanjen s tveganji, na katera je opozarjala Banka Slovenije pred sklenitvijo kreditne pogodbe.
S tem je sledilo stališčem Sodišča EU, da je treba ob presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja upoštevati vse okoliščine, ki jih je banka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe.
Sodišču prve stopnje je ob tem naložilo, naj presodi, kakšna je ustrezna konkretna sankcija, ničnost ali delna ničnost, kršitve pojasnilne dolžnosti banke. Naložilo mu je še, naj se v ponovljenem sojenju ponovno opredeli do podrednega tožbenega zahtevka na razvezo pogodbe, so še navedli v združenju.
