Profesorica mednarodnega prava Škrkova je sicer povedala, da je z razsodbo zadovoljna, prodekan na fakulteti za pomorstvo Marko Pavliha pa je ocenil, da je ta "ravno pravšnja". Če bi namreč bila za nas malo boljša, bi imeli še večje težave s Hrvaško pri njeni implementaciji, če bi bila slabša, pa bi imeli večje težave v Sloveniji.
Tudi moderatorka Vasilka Sancin je izrazila mnenje, da v kakršnih koli bilateralnih pogajanjih s Hrvaško ne bi mogli doseči več, kot smo.
Škrkova je navedla, da je razsodbo v določenih delih sicer treba še implementirati in opraviti "določena dejanja" tudi na zakonodajnem področju, hkrati pa je sodba načeloma izvršljiva, saj vsaj v nekaterih delih, zlasti na morju, posebne spremembe zakonodaje niso potrebne.
Po drugi strani je meja na kopnem zelo kompleksna. "Po večini je šlo za sporna območja, kjer tudi izvrševanje jurisdikcije ni bilo razčiščeno," je zatrdila in dodala, da je tam, kjer je naša država pridobila nekaj ozemlja, popolnoma pravilno uskladiti notranjo zakonodajo z arbitražno odločbo. Obenem je strokovnjakinja mednarodnega prava opozorila, da se bo slovenska stran morala umakniti z vojaškega objekta na Trdinovem vrhu, pri čemer je sam način umika politično vprašanje za premierja in ministrico za obrambo.
Magistrski študent prava Domen Turšič je navedel nekatere primere mednarodne pravne prakse glede mejnih sporov, kot tista med Libijo in Čadom ter med Nigerijo in Kamerunom. V prvem primeru je do implementacije prišlo po posredovanju ZN in izdani resoluciji Varnostnega sveta, v drugem pa je bil za implementacijo potreben diplomatski pritisk velesil.
Pavliha je izpostavil, da ima Slovenija v evropskem okviru vendarle neko prednost. Pravo Evropske unije ima tako prednost, ko gre za t. i. prisilno pristojnost, poleg tega pa obstajajo določeni mehanizmi, ki omogočajo večjo verjetnost uresničevanja odločb Sodišča EU.
Glede možnosti odvzema glasovalnih pravic državi članici je Pavliha sicer ocenil, da je to "silno papirnata, da ne rečem utopična varianta". Zato pa ima Slovenija možnost tožiti Hrvaško pred Evropsko komisijo in nadalje pred Sodiščem EU. Kot je še dodal, pa glede na dosedanje ravnanje južne sosede ni potrebe po neki "zaletavi implementaciji" arbitražne razsodbe.
