Novela s prenosom evropske direktive o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev na novo ureja izdaja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela, daljšega od 90 dni. To dovoljenje se bo izdalo na podlagi podanega soglasja zavoda za zaposlovanje. Za krajše obdobje od 90 dni pa bo zavod izdal dovoljenje za sezonsko delo, kar je urejeno že po obstoječem zakonu.
S prenosom direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitve znotraj podjetja pa bodo določeni pogoji za izdajo enotnega dovoljenja za osebe, premeščene znotraj iste skupine kapitalsko povezanih družb, ki prihajajo iz družbe s sedežem v tretji državi v podjetje s sedežem na območju EU.
Novela prinaša tudi spremembe pri soglasju za podaljšanje enotnih dovoljenj, modrih kart ali dovoljenj za sezonsko delo, in sicer bo pri določenih "manj pomembnih" kršitvah delodajalec lahko dobil soglasje za podaljšanje dovoljenja. Po veljavni zakonodaji mora namreč delodajalec denimo prekiniti pogodbo za zaposlitev, ker mu je bila pravnomočno izrečena globa za storjen prekršek, in ne more podaljšati dovoljenj. Vlada je ocenila, da pri nekaterih kršitvah ob dejstvu, da je bil delodajalec že sankcioniran z globo in je s kršitvijo že tudi prenehal, nezmožnost podaljšanja dovoljenj lahko pomeni nesorazmeren ukrep.
Matični odbor je z dopolnilom ta seznam izjem skrčil, tako da soglasje za podaljšanje dovoljenja ne bo mogoče pri kršitvah med drugim glede spoštovanja minimalnih bivanjskih in higienskih standardov, kršitev na področju nočnega dela, odmorov, počitkov in izplačil dodatkov za delo v posebnih pogojih dela.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je poudaril, da novela ne odpravlja sankcij za kršitve. Tako bodo ob kršitvah izrečene globe, ne bo pa pri nekaterih še stranske sankcije neizdaje soglasja za podaljšanje delovnega dovoljenja.
Okoli izjem pri soglasju za podaljšanje dovoljenj se je vrtela tudi razprava poslancev. Levica je z dopolnilom, ki nato ni bilo sprejeto, predlagala, da izjem sploh ne bi bilo. Franc Trček (Levica) je poudaril, da bodo z izjemami delodajalcem sporočali, pri katerih kršitvah delovne zakonodaje bo država zamižala, in da bo to "zakonska spodbuda že tako slabim praksam na področju zaposlovanja tujcev".
Janja Sluga (SMC) je podobno kot Pogačar zavrnila, da bi z izjemami dopuščali kakršnekoli kršitve. "Glavne sankcije ostajajo nedotaknjene - glavna sankcija, globa, odprava kršitve. Vse to mora delodajalec še vedno narediti in šele, ko dokaže, da je to naredil, se pogovarjamo o nekih stranskih sankcijah izključno z vidika delavca," je povedala.
Pri dopolnilu so, kot je dodala Sluga, po razmisleku in posvetovanjih med izjemami pri podaljševanju dovoljenj pustili kršitve, kot so nevračilo dovoljenja za sezonsko delo tujcev, neprijava začetka izvajanja storitve ali neshranjevanje dokumentacije, izločili pa so kršitve glede bivanjskih in higienskih standardov, delovnega časa in odmora, varstva pri delu ponoči.
Novelo so po napovedih podprli v koaliciji in v NSi. V SDS so izpostavili, da predlog ni bil vložen v skladu s poslovnikom in se je z obravnavo nadaljevalo kljub njihovim večkratnim opozorilom, zato ga niso podprli.
Zakonodajno-pravna služba DZ bo po sklepu DZ pripravila uradno prečiščeno besedilo spremenjenega zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
