Da, pravica do necepljenja obstaja
V Pravni praksi št. 34 je Dino Bauk postavil tezo, da ni pravice do necepljenja. Njegova teza je, da če bi na cepivo gledali zgolj kot na zdravilo, ki pred boleznijo varuje enega konkretnega posameznika, potem je jasno, da bi imeli posamezniki pravico do tega, da se ne cepijo. Ker pa je cepljenje tako v medicinski doktrini kot tudi v ustavnopravni praksi kolektivno dejanje, s katerim se varujeta življenje in zdravje celotne družbe, gre za drugačne odločitve. Če se posameznik odloči, da se ne bo cepil, to dejanje ne ogroža samo njega, temveč ogroža tudi življenje in zdravje vseh drugih članov družbe, tako cepljenih kot necepljenih.



Čeprav je teza o obveznem cepljenju za splošno dobro v teh časih morda všečna, velja izpostaviti, da je pomanjkljiva in verjetno napačna. Tudi posamezniki, ki so cepljeni proti covidu, so namreč lahko prenašalci bolezni, čeprav se trenutno domneva, da s precej manjšo verjetnostjo. Cepivo ne varuje absolutno pred okužbo niti ne varuje tretjih oseb, da cepljene osebe absolutno ne bi mogle nanje prenesti okužbe.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Le še nekaj dni za podajanje predlogov
Prvi del se počasi zaključuje in dvajset največkrat predlaganih pravnic in pravnikov se bo uvrstilo v nadaljevanje letošnjega izbora.



Če še niste oddali svojih predlogov, vas prijazno vabimo, da nam sporočite imena uveljavljenih slovenskih pravnic in pravnikov, ki so po vašem mnenju pomembno zaznamovali letošnje leto.

 

 

>> Podajanje predlogov do vključno torka, 26 oktobra!

 

Če poskušamo v SSKJ poiskati pomen obeh besed - red in mir, naletimo na zelo široko paleto pomenov, predvsem v smislu nekonfliktnega stanja (mir) oz. urejenosti s pravili (red). Ob tako široki paleti pomenov je jasno tudi, da so percepcije, kaj sodi v red in mir, lahko zelo različne. V družbi, kjer so konflikti pravzaprav srž bivanja in ureditve, je jasno, da prihaja zlahka do zamenjave perspektiv glede na obravnavano družbeno temo demonstracij. Nenazadnje naša družba temelji na ne-miru - konkurenci gospodarskih subjektov in nenazadnje političnih interesov, ki tekmujejo med seboj za prevladujočo pozicijo, bodisi na področju ekonomije bodisi politike. Logično torej je, da „popoln“ mir kot tak niti ni zaželeno stanje in so nasprotja pravzaprav integrirana v družbeno podstat in državno ureditev. Ker izhajamo tudi iz razumevanja svobode posameznika je tudi red, kot posebna dobrina omejen s svobodnim poljem delovanja človeka in vice versa. Demonstracije ob takšnih konfliktih postanejo zato skorajda nujen pojav, še zlasti če v okviru pravil, ki vplivajo na sprejemanje splošno veljavnih odločitev, prebivalstvo ne najde poti.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> DZ sprejel številne spremembe zakonov
Državni zbor je včeraj sklenil, da je predlog zakona o debirokratizaciji primeren za nadaljnjo obravnavo, in sprejel številne novele zakonov. Med drugim so poslanci potrdili novelo zakona o osebni asistenci, novelo zakona o lekarniški dejavnosti, novelo zakona organiziranosti in delu v policiji, novelo zakona o izvrševanju proračunov, Zakon o oskrbi z električno energijo itd.

>> 104. člen 5. protikoronskega zakona v neskladju z Ustavo
Ustavno sodišče se je pri presoji osredotočilo na očitek pobudnic, da daje izpodbijana zakonska ureditev ministru za izobraževanje bianco pooblastilo, da sam odloči o vsebini, načinu in trajanju ukrepa šolanja na daljavo. Ustavno sodišče je pojasnilo, da iz načela zakonitosti (t. i. legalitetno načelo) izhaja zahteva, da je lahko predpis, s katerim se izvirno omeji določeno človekovo pravico in temeljno svoboščino, za kar gre v primeru izpodbijane ureditve, praviloma le zakon.

>> Uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih
»Zapovedi nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih […] ni mogoče razumeti kot omejevanja ali prepovedovanja gibanja (v zaprtih javnih prostorih),« je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 10/2021, ko je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi ZSV 24/2021, s katero je bil domnevnemu storilcu izrečen opomin zaradi prekrška po Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB).

>> Sodni svet: neustrezno je, da DZ voli vrhovne sodnike
Sodni svet v poročilu o delu za lani znova opozarja, da ureditev, po kateri vrhovne sodnike voli DZ, ni ustrezna. Prav tako nasprotuje politizaciji odločanja v postopkih izvolitev in imenovanj sodnikov. Opozarja tudi na neustrezen plačni položaj sodnikov ter neprimerno komunikacijo predstavnikov drugih vej oblasti oziroma rušenje ugleda sodstva.

>> Kandidatu za ustavnega sodnika Svetliču podpora mandatno-volilne komisije

>> Na konferenci predsednikov vrhovnih sodišč tudi o neodvisnosti sodstva

>> V DZ vložen predlog novele za rešitev karanten za samozaposlene

>> Poslovnik Državnega zbora ne bo spremenjen

>> Zadeva odrezana roka: pridobitev dveh trupel za dokazovanje bo zahtevno

>> Odvetniki in pridobivanje EMŠO za vložitev tožbe

>> Agencija: Dobavitelj električne energije ne more enostransko odpovedati pogodbe

>> Evropska komisija ponovno razpravlja o reformi proračunskih pravil

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Jerca Kramberger Škerl:
Evropsko čezmejno sodelovanje v družinskih zadevah

Darja Senčur Peček:
Delovnopravno varstvo žvižgačev v Sloveniji glede na novo direktivo

Denis Baghrizabehi:
Novi izzivi čezmejnega vročanja in dokazovanja

Tjaša Ivanc, Urška Kupec:
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Preužitek in dosmrtno preživljanje
Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku s sodbo opr. št. X Ips 17/2021 presojalo, ali se odsvojitev nepremičnine po pogodbi o preužitku šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala in je zakonita ter skladna z drugim odstavkom 14. člena > Ustave RS ter ali se v zvezi z izračunom davčne osnove za odmero kapitalskega dobička po pogodbi o preužitku kot vrednost nepremičnine ob odsvojitvi upošteva vrednost nepremičnine, kot je določena v pogodbi o preužitku, ali njena tržna vrednost, in ali je skladna s 33. členom URS?

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 212.700 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o zaščiti živali (ZZZiv)
16. oktobra je začela veljati večina določb iz novele ZZZiv-E, ki ureja obvezno označevanje psov že v leglu, prepoved privezovanja psov z določenimi izjemami, poleg tega so prepovedane tudi električne ovratnice (primerjalnik 15. člena). Prepovedujejo se tudi usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna ter zdravih zapuščenih domačih živali v zavetiščih po 30 dneh. Ob tem se dodatno določa nosilca stroškov za oskrbo zapuščenih živali; ta bo do 30 dni občina, nato imetnika zavetišča, od 120-tega dneva pa država. Novela predvideva tudi omejitve pri posedovanju eksotičnih vrst živali. V 28. členu novele navedeni členi se bodo začeli uporabljati 1. januarja 2023 oz. 16. aprila 2023.

>> Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar
Odredba, ki bo začela veljati 30. oktobra, opredeljuje vrste in stopnje telesnih okvar, ki pomenijo izgubo, bistveno poškodovanost ali znatno onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa najmanj za 30 odstotkov. V prilogi odredbe je seznam telesnih okvar, ki je podlaga za odločanje v postopku glede pravice do invalidnine. >> Več

>> Sprememba Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19
Sprememba, ki je začela veljati 16. oktobra, temelji na predlogu Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se v omenjenem odloku črta obdobje trajanja vzpostavitve zaščite po cepljenju proti COVID-19, ki je bilo določeno na devet mesecev. Po novem tako trajanje zaščite po cepljenju velja neomejeno, dokler ne bodo znana nova dejstva in bo jasno, kdaj je potreben poživitveni odmerek.

>> Pregled veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

>> Uredba o načinu mednarodne izmenjave informacij o ukrepih in dejanjih, ki omejujejo trgovanje s proizvodi

>> Uredba o načinu izvajanja zakonitega zastopanja mladoletnikov brez spremstva ter načinu zagotavljanja ustrezne nastanitve, oskrbe in obravnave mladoletnikov brez spremstva

>> Spremembe in dopolnitve Pravilnika o nošenju, hrambi in vzdrževanju orožja, o vrstah in nošenju uniforme pravosodnih policistov in njihovih

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 163 do 166

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
23. oktober 2021		Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 (ZZSISZ)
1. november 2021		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
9. november 2021		Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
1. januar 2022		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2022		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2022		Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)
1. januar 2023		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.