>> Osnutek tožilske odločitve v zadevi Teš 6 že presegel 1000 strani
Specializirano državno tožilstvo tudi po preteku dodatnega časa za pripravo obtožnice, ki ga je odobrilo celjsko sodišče, te še ni pripravilo. Rok, ki je sicer instrukcijski, je potekel sredi prejšnjega meseca, na tožilstvu pa so pojasnili, da bo tožilska odločitev sprejeta v čim krajšem času, osnutek odločitve pa že presega 1000 strani. Zanikali so očitke, da bi lahko primer zaradi dolgotrajnih postopkov zastaral, saj imajo preiskovana dejanja 20-letni zastaralni rok. "Glede na čas izvršitve očitanih kaznivih dejanj ni nevarnosti, da bi v tem trenutku nastopilo zastaranje kazenskega pregona," so navedli. Tožilstvo osumljenim očita kazniva dejanja zlorabe položaja, ponarejanja listin in pranja denarja pri več kot 250 milijonov evrov vrednem oškodovanju pri gradnji projekta Teš 6. Njegova cena je po prvotnih načrtih znašala 650 milijonov evrov, a se je projekt v poznejših letih zaradi slabega vodenja podražil za več kot enkrat - na končnih 1,41 milijarde evrov.

>> Tudi ustavno sodišče zavrnilo Bavčarja
Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo ustavne pritožbe nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja na obsodilno sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča in odločitev višjega in vrhovnega sodišča, ki sta jo potrdili. Poleg tega je ustavno sodišče zavrnilo njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku.

>> Ustavno sodišče zavrnilo pobudo Lekarne Ljubljana
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Lekarne Ljubljana za oceno ustavnosti določb zakona o lekarniški dejavnosti, ki prepovedujejo vertikalne povezave in oglaševanje lekarniške dejavnosti ter omejujejo izdelavo galenskih zdravil in prepovedujejo njihovo oglaševanje. Ob tem je zavrglo pobudo za ustavno oceno omejitev ustanavljanja novih lekarn.

>> Vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo Leona Rupnika
Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, saj tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Rupnika so zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili pod Golovcem.

>> Nekdanjim vodilnim v Hypu med šest in osem let zapornih kazni
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanje vodilne v finančni skupini Hypo Alpe Adria Antona Romiha, Božidarja Špana, Andreja Potočnika in Andreja Oblaka za kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja obsodil na večletne zaporne kazni, dolge med šest in osem let, ter vsakemu naložil plačilo okrog 35.000 evrov denarne kazni. Sojenje v zadevi Hypo se je s predobravnavnim narokom začelo novembra 2015, ko je nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak priznala krivdo za pomoč pri zlorabi položaja in pranje denarja, v zameno za priznanje pa je pristala na leto in pol pogojne zaporne kazni. Preostali obtoženi krivde niso priznali.

>> Sodišče pritrdilo AVK glede zasega Mercatorjevih delnic
Ljubljansko okrajno sodišče je potrdilo odločitev Agencije za varstvo konkurence (AVK) o začasnem zasegu delnic Mercatorja, s čimer je sklep agencije postal pravnomočen. Pritožbo Agrokorja je kot neutemeljeno zavrnilo, kar v hrvaškem koncernu obžalujejo in napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev za razveljavitev zasega delnic.

>> Zaradi povzročitve tragične prometne nesreče sedem let in osem mesecev zapora
Ljubljansko okrožno sodišče je danes Jana Korošca, ki je 8. marca lani v Ljubljani povzročil prometno nesrečo, v kateri sta umrla dva pešca, nepravnomočno obsodilo na enotno kazen sedem let in osem mesecev zapora ter mu za dve leti prepovedalo vožnjo. Sodišče mu je pripor zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšalo do pravnomočnosti sodbe.

>> Pred sodni senat stopili prvi štirje v korupcijski aferi v zdravstvu
Pred senat Okrožnega sodišča v Ljubljani so na današnjem začetku glavne obravnave stopili prvi štirje od 12 obtoženih v korupcijski aferi v zdravstvu: Vane Antolič, Samo Karel Fokter, Robert Cirman in Darko Žafran. Vsi so vztrajali pri zagovorih, ki so jih dali že med procesno preiskavo, ter so enako kot na predobravnavnem naroku zanikali krivdo.

>> Tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo bančnikov iz NLB v primeru Farrokh
Specializirano državno tožilstvo je del predkazenskega postopka v zadevi Farrokh, v katerih so preverjali sum zlorabe položaja bančnikov iz NLB pri domnevnem pranju iranskega denarja v banki, zaključilo s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. Medtem pa sum preiskave pranja denarja še poteka, so pojasnili na specializiranem tožilstvu.

>> Predlog zakona o poroštvih države za stanovanjske kredite
Ministrstvo za finance je v ponedeljek objavilo predlog zakona o poroštvih države za stanovanjske kredite. Njegov namen je olajšati začetek samostojne življenjske poti mladim in mladim družinam, s tem ko jim bo država jamčila pri najemu posojila za nakup stanovanja. Predlog bo v javni obravnavi do 10. februarja.

>> Objavljeni z bančnimi izbrisi povezani dokumenti
Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila dokumentacijo, kot ji nalaga sredi decembra uveljavljeni zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ob tem pa ni opustila načrtov, da bo vložila predlog za presojo njegove ustavnosti.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Uskladitev področja preprečevanja pranja denarja s pravili EU
Spremembe in dopolnitve > Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki bodo začele veljati 11. januarja, naj bi odpravile pomisleke Evropske komisije v zvezi z ustreznostjo prenosa četrte evropske direktive (Direktiva (EU)2015/849) v slovenski pravni red, in sicer z bolj jasno določitvijo nekaterih pojmov, zavezancev in obveznosti izvajanja ukrepov. Novela tudi omogoča odreditev prepovedi opravljanja dejavnosti zavezancu v primeru storitve kaznivih dejanj, vezanih na področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (primerjalnik 139. člena) ter dopolnjuje izjeme v zvezi z razkritjem podatkov o kršitelju v primeru, če bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov (primerjalnik 162. člena).

>> Starševsko varstvo
1. januarja so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki podaljšujejo očetovski dopust za dodatnih deset dni ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok za vsakega otroka, uvaja se pravica do starševskega dopusta tudi za rejnike, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, starejši od 11 mesecev ter dviguje najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila.

>> Plačana odsotnost zaradi spremstva otroka
Dopolnitev > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki bo začela veljati 11. januarja, določa pravico delavcev do plačane odsotnosti z dela za spremstvo otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan.

>> Višja postavka za opravljeno uro študentskih del
Nova Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki se uporablja od 1. januarja 2020, določa, da bruto urna postavka osebe iz drugega odstavka 6.b člena ZZZPB za opravljeno uro začasnih in občasnih del ne sme biti nižja od 5,40 evra (pred spremembo 4,89 evra).

>> Izvajanje rejniške dejavnosti
4. januarja je začel veljati novi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti, s katerim se določajo kriteriji za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij, natančnejši postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pogoji in postopek za znižanje normativa in zvišanje plačila dela, pogoji za zvišanje oskrbnine, delo individualne projektne skupine, vsebina in trajanje usposabljanja, natančnejši pogoji za podelitev priznanj ter predpisuje vsebina obrazcev vlog.

>> Evropska državljanska pobuda
Nova Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o evropski državljanski pobudi, ki je začela veljati 1. januarja, določa pristojne organe, izdajo potrdila o skladnosti individualnega sistema spletnega zbiranja in preverjanje predloženih izjav o podpori za izvajanje Uredbe (EU) 2019/788 o evropski državljanski pobudi.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 77 - 82 in 1

 

Kakorkoli že obrnemo, soočati se z dejanji, ki smo jih opredelili kot kazniva, jih umestili v kazenski zakonik in zanje določili kazenske sankcije, ni nekaj, kar bi lahko na tak ali drugačen način nudilo zadovoljstvo. Tudi če si izrekel strogo kazen za ustrezno hudo kaznivo dejanje, to ne more in ne sme biti podlaga satisfakcije. Kazenski sodnik ob tem pravzaprav ne sme doživljati tovrstnih občutenj, ostati mora kot »čemerni lev«, ki mu tovrstne zadeve ne smejo priti do srca. In ker smo namen kaznovanja določili predvsem kot sredstvo za potencialno rehabilitacijo storilca, je to pravzaprav tudi vse, kar je za sodnika pomembno. Če javnost in žrtve iz tega črpajo notranje zadovoljstvo, ni nič narobe, a sodniku mora ta občutek ostati zunaj dosega. Enako pravzaprav velja tudi za tiste sodbe, s katerimi se prepreči, da bi se nekega storilca po nedolžnem obsodilo. To je nenazadnje prvi cilj kazenskega postopka, če določilo 1. člena ZKP jemljemo resno. A če takšno odločitev spremlja kak čustveni odziv, sta to bolj občutek nujnosti kot pa notranje satisfakcije in rahlo razočaranje nad tistimi, ki so v sistemu kazenskega prava »usekali mimo«.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Kolektivno odpuščanje delavcev
Sodišče prve stopnje je v delovnopravnem sporu ugotavljalo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita ali ne. Ker je ugotovilo, da do kršitve ni prišlo, se je zoper sodbo pravočasno pritožil tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer je izpostavil problematiko kolektivnega odpuščanja delavcev. Višje delovno in socialno sodišče se v sodbi Pdp 439/2019 v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi, na katerih temelji izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku je zakonita, saj:

»  je za podajo obstajal utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in sicer ekonomski, organizacijski in strukturni (slabi finančni rezultati v letu 2018 glede na leto 2017, še posebej v relevantnem obdobju od julija 2018 do oktobra 2018), zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu;
»  je tožena stranka na Svet delavcev naslovila dve zahtevi za skupno posvetovanje s sindikati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic odpovedi, s tem pa je spoštovala določbe 99. člena ZDR-1 ter 91. in 94. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZDSU);
»  so vodje oddelkov morali po pregledu stanja oddelkov odločiti, katere delovne naloge se lahko združijo oziroma prerazporedijo in na koga;
»  pri toženi stranki ni šlo za kolektivni odpust delavcev, zato ji ni bilo potrebno pripraviti programa za razreševanje presežnih delavcev.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 194.700 judikatov slovenskih sodišč

 

dr. Luigi Varanelli:
Oškodovanje upnikov s pogodbo

dr. Nataša Pirc Musar:
Pravica do zasebnosti in poseg v osebnostne pravice

Mojca Mlinarič:
Prikrit videonadzor delodajalca ni kršil pravice zaposlenih do zasebnosti

Petja Plauštajner:
Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Besedilo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki je bil objavljen leta 2003, je bilo do sedaj spremenjeno 12-krat. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZDIJZ.

V časovni lestvici je vseh 13 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. 4. člen ZDIJZ o informaciji javnega značaja). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedil ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZDIJZ je vsebinsko povezan z več kot 240 strokovnimi članki, več kot 300 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno), in več kot 60 odločitvami Državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
11. januar 2020		Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
11. januar 2020		Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.