Z uveljavitvijo zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah je DZ izpolnil odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. A Banka Slovenije je ves čas njegove obravnave prerekala več rešitev, najbolj pa to, da bo morala financirati morebitno dosojene odškodnine. Zato je napovedala, da bo "izkoristila vsa razpoložljiva pravna sredstva", torej v prvi fazi vložitev zahteve za presojo ustavnosti in za začasno zadržanje izvajanja zakona.
Je pa v skladu z določili zakona po novoletnih praznikih objavila dokumente, povezane z izbrisi. Med drugim je za sanirano banko objavila odločbo, s katero ji je bil izrečen izredni ukrep, in dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke, ter izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin. Precej dokumentacije je sicer počrnjene.
Sredi januarja bodo morali Banka Slovenije, DUTB, KDD, Odvetniška zbornica Slovenije, ministrstvo za pravosodje, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo ministrstvu za finance posredovati z zakonom predpisano dokumentacijo za vzpostavitev virtualne podatkovne sobe. Vanjo bodo lahko dostopali imetniki kvalificiranega digitalnega potrdila.
Ministrstvo za finance bo moralo virtualno sobo vzpostaviti do približno sredine marca. Ko jo bo, bo to objavilo v uradnem listu. Datum vzpostavitve virtualne podatkovne sobe je pomemben zato, ker bo takrat za nekdanje imetnike delnic in podrejenih obveznosti začel teči sedemmesečni rok za vložitev tožb.
