>> O vlogi Ustavnega sodišča RS
Sklep Up-374/17 z dne 6. julija 2017, s katerim je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo dr. Milka Noviča zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani o priporu, je primer sklepa, ki lahko odlično služi za razumevanje vloge Ustavnega sodišča RS. V njem namreč najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1. člen ZUstS) celovito pojasni, kakšna je ustavna vloga tega organa in pod katerimi pogoji je ustavno pritožbo mogoče (uspešno) vložiti ter obravnavati.

Ustavno sodišče je pri presoji obravnavane ustavne pritožbe ugotovilo, da je pritožnik z rednimi pravnimi sredstvi uveljavljal le kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS) in kršitev pravice do sodnega varstva (1. odst. 23. člena URS), kar pomeni, da se Ustavno sodišče ni smelo spuščati v presojo preostalih očitanih kršitev, saj glede njih redna pravna sredstva niso bila materialno izčrpana. Pri presoji očitnosti kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS) je Ustavno sodišče izpostavilo, da je obrazložitev sodne odločbe samostojna in avtonomna prvina pravice do poštenega sojenja ter povedalo, da je zadostnost obrazložitve v postopku, v katerem se preverja obstoj pogojev za pripor, bistvena tudi zato, da ima posameznik uvid v konkretne razloge, ki po oceni sodišča utemeljujejo poseg v njegovo pravico do osebne svobode (1. odst. 19. člena URS).

>> Delovni prevod arbitražne odločbe
Vlada je objavila delovni prevod razsodbe arbitražnega sodišča iz 29. junija, v kateri je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, kot tudi informacijo o razsodbi, s katero se je vlada seznanila na seji 13. julija. Slovenija sodbo spoštuje in izvaja priprave za njeno implementacijo, ki sta jih v skladu z arbitražnim sporazumom obe državi dolžni izvesti v šestih mesecih. Vladna medresorska delovna skupina za implementacijo razsodbe je na nedavnem sestanku identificirala konkretne naloge pristojnih ministrstev za implementacijo sodbe. Tako so konkretizirali aktivnosti ministrstev s ciljem prilagoditve zakonodaje in izvajanja operativnih ukrepov s posebno pozornostjo na iskanju ustreznih sistemskih rešitev v konkretnih življenjskih situacijah državljanov ob meji.

>> Število preiskav pranja denarja v Sloveniji se povečuje
Število preiskav, povezanih s pranjem denarja, se je v Sloveniji od zadnjega vrednotenja iz leta 2010 povečalo, vendar še vedno ni sorazmerno s številom preiskav in obsodb za kazniva dejanja, ki ustvarjajo prihodke, kot so npr. davčne utaje, goljufije in druga gospodarska kazniva dejanja. Nezadostna je tudi kriminalizacija financiranja terorizma. To sta dva izmed več ključnih zaključkov novega poročila, ki ga je danes objavil strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma (MONEYVAL). Transparency International Slovenia (TI Slovenia) je v odzivu na poročilo pozval, da morajo ugotovitvam mednarodnih ocenjevalcev zdaj slediti ustrezni ukrepi.

>> Predlog zakona o tožbah zaradi izbrisov v bankah
Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki bi moral biti uveljavljen sredi maja, je sedaj pripravljen in strokovno usklajen, v začetku septembra pa se pričakuje še koalicijska uskladitev. Predlog naj bi določal, da se v teh tožbah ne bi razčiščevalo krivde Banke Slovenije, da bo sodišče lahko naložilo Banki Slovenije, naj razkrije pomembne dokumente, da bodo imeli obvezničarji 12 mesecev časa za vložitev odškodninske tožbe ter da bodo lahko vložili dva zahtevka, in sicer za dostop do dokumentov in za vsebinsko presojo oškodovanja.

>> Novela zakona o KPK
Novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije bi predvidoma morala biti že ta teden v vladni proceduri. S predlogom novele se izboljšuje protikorupcijski pravni okvir, ustvarja pogoje in okoliščine, s katerimi se KPK omogoča učinkovitejše delo, je razvidno iz sporočila za javnost po seji vlade.

>> KPK še preučuje delovanje SDH in DUTB
Postopka, ki ju o delovanju SDH in DUTB od lanske pomladi vodi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), še nista zaključena. Komisija je spomladi sicer sprejela zaključne ugotovitve glede izbora in imenovanja članov nadzornega sveta SDH, kdaj bosta primera dokončno zaključena, pa v KPK ne morejo napovedati.

>> Višje sodišče potrdilo pogojno zaporno kazen predsedniku VZMD
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo prvostopenjsko sodbo predsedniku VZMD Kristjanu Verbiču, ki je bil obsojen na osemmesečno pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Velane. Če višje sodišče sodbe ne bi potrdilo, bi primer zastaral 1. avgusta.

>> S pritožbo na priznanje postopka nad Agrokorjem tudi Sberbank
Na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je to postopek izredne uprave v Agrokorju priznalo kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji, se je poleg države pritožila tudi ruska banka Sberbank, in sicer prek matične banke v Rusiji in podružnice v Sloveniji. Na sodišču so povedali, da so do danes prejeli tri pritožbe zoper omenjeni sklep, in sicer je eno vložila Republika Slovenija, dve pa Sberbank, in sicer eno matična banka Sberbank of Russia, eno pa Sberbank banka Ljubljana.

>> Bavčar poleg zahteve za varstvo zakonitosti vložil tudi pritožbo
Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je na vrhovno sodišče vložil še pritožbo na sklep višjega sodišča, ki ni soglašalo z njegovo zahtevo po izločitvi sodnikov v odločanju okrožnega o zahtevi za odlog prestajanja kazni. Na vrhovnem sodišču imajo tudi že njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar tudi te v času počitnic ne obravnavajo.

>> Furlan po nov mandat
Harij Furlan se po poročanju medijev poteguje za nov mandat vodje Specializiranega državnega tožilstva, in sicer je potrdil, da se je prijavil na razpis za to mesto, ki je potekel v začetku tedna. Na pravosodnem ministrstvu so potrdili, da so dobili eno prijavo. Furlan vodi Specializirano državno tožilstvo od februarja 2012.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Dostop do zaupnih bančnih podatkov
29. julija so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o bančništvu (ZBan-2), ki med drugim natančneje določajo dostop preiskovalne komisije Državnega zbora do zaupnih bančnih podatkov. Do sedaj veljavni zakon je že določal, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja v primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki, vendar so se v praksi pokazale težave pri pridobivanju teh podatkov. Novela tako odpravlja te nejasnosti in možnost dostopa širi še na računsko sodišče (126. člen - primerjalnik besedila), ki je pristojno za revidiranje poslovanja uporabnikov javnih sredstev, med katere zakon uvršča tudi banko, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež.

>> Uvajanje elektronskega cestninskega sistema
Obsežna novela > Zakona o cestninjenju (ZCestn), ki bo začela veljati 12. avgusta, nadgrajuje veljavno pravno podlago za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ter vsebuje dopolnitve, ki bodo izboljšale razumevanje, interpretacijo in uporabo pravnih norm za uvedbo tega sistema. Dars že izvaja aktivnosti na vzpostavitvi elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Elektronsko cestninjenje za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, bo uvedeno predvidoma z januarjem 2018, ko se tovornjakom ne bo treba več ustavljati na cestninskih postajah. Novela spreminja določbe o prekrških v zvezi s cestninjenjem z ustavljanjem in cestninjenjem v prostem prometnem toku ter določa nove prekrške v zvezi s cestninjenjem glede na določen čas uporabe cestninske ceste in neupoštevanjem znaka, ukaza ali odredbe pooblaščene uradne osebe.

>> Novela pomorskega zakonika
29. julija so začele veljati spremembe in dopolnitve > Pomorskega zakonika (PZ), ki črtajo določbe > Zakona o plovbi po celinskih vodah (ZPCV), ki se nanašajo na vpis manjših veslaških čolnov in manjših čolnov z nizkim motornim pogonom, ki se na celinskih vodah uporabljajo v gospodarske namene. Novela daje tudi pravno podlago za izdajo podzakonskega akta vlade, ki se nanaša na izvajanje sistema za nadzor plovbe, in za delitev koncesijske dajatve med lokalne skupnosti, na območju katerih se nahaja kopenski del koprskega tovornega pristanišča. Novela določa, da je država razlastitveni upravičenec na nepremičninah znotraj pristanišča, za katere obstaja javni interes (32. člen - primerjalnik besedila).

>> Podaljšanje najdaljšega neprekinjenega trajanja vožnje vlaka
Spremembe > Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP), ki veljajo od 29. julija, podaljšujejo najdaljše neprekinjeno trajanje vožnje vlaka v eni izmeni z največ štirih na pet ur (84. člen - primerjalnik besedila), kar naj bi prineslo boljši izkoristek delovnega časa ter zmanjšalo potrebne postanke in posledično zamude vlakov. Za izvršilne železniške delavce po novem v celoti velja splošna ureditev pravice do odmora (85. člen - primerjalnik besedila), kot je opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).

>> Zgodnja obravnava predšolskih otrok s posebnimi potrebami
Zakon o zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami ZOPOPP), ki bo začel veljati 12. avgusta 2017, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2019, naj bi zagotovil celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju ter njihovih družin. Glavna pridobitev zakona je preoblikovanje zdajšnjih razvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo v okviru javno dostopne mreže, v katerih bodo otroka skupaj obravnavali strokovnjaki s področja zdravstva, sociale ter vzgoje in izobraževanja. Odvisno od potreb otroka in celotne družine bodo izdelali individualni načrt pomoči celotni družini, ne samo otroku. Družina pa se bo lahko v vsakem trenutku obrnila na koordinatorja družine, ki bo skrbel za usklajeno izvajanje načrta o pomoči družini in bo povezoval center za zgodnjo obravnavo, vrtec, center za socialno delo in druge institucije.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 41

 

>> Predlog za odlog delitve solastnine
Predlagatelj je vložil predlog za delitev solastnine in sicer nepremičnine, katere solastnik je do 6/8 in ker gre za stanovanje in garažo, ki ju fizično ni mogoče deliti, je skladno z 69. in 70. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) predlagal, da sam postane izključni lastnik nepremičnine in preostalim solastnikom izplača njihove solastniške deleže v denarju.

Nasprotni udeleženec je predlagal, da se delitev odloži za tri leta, ker naj bi bil predlog podan ob neprimernem času. Navajal je, da v nepremičnini živi in da si druge ne more kupiti, ker je prejemnik socialne pomoči. Hkrati je zbolel za hudo boleznijo, zdravljenje pa bo potekalo več let in je zelo naporno, zato ne more ostati brez doma.

Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse pa morajo biti prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem (VSL sklep II Cp 3483/2009), kar pa za zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca ni moč trditi, saj gre za kronično vnetje, katerega potek ni moč predvideti in zato njegov predlog za odlog ni utemeljen. Tudi navedbe o tem, da nima denarja za nakup drugega stanovanja oziroma za plačevanje najemnine kot tudi okoliščine, da predlagatelj že ima lastniško stanovanje, niso razlogi zaradi katerih bi bilo mogoče odložiti delitev (tako npr. VSL sklep I Cp 1756/2015).

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Te dni je številne zelo razburila izjava nekdanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Ljudi je zaradi okoljskih katastrof pozval na ulice in v »boj« zoper »birokratke«, k čemur je pridal še nekaj nespodobnih izrazov. Zagotovo v oči bode nedvoumna kritika oseb samo enega spola, medtem ko so moški »osebki« očitno povsem namerno izpuščeni. Svetlana Slapšak je v odzivu v članku O žalitvah v sobotnem Večeru pogrešala ustrezen odziv varuhinje, ko pa gre vendar za »zastrašujoče žalitve žensk in njihovih pravic«.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Jorg Sladič:
Svoboda izražanja slovenskega sodnika

dr. Andraž Teršek:
Svoboda izražanja glede holokavsta

mag. Boštjan Rejc:
Porokova obveznost v luči lex Agrokor

mag. Sanja Vujanović:
Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZGO-1?
Besedilo Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) je doživelo že 20 vplivov, vse te spremembe, dopolnitve, razveljavitve in popravki so upoštevani samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZGO-1.

V časovni lestvici je tudi vseh 21 verzij besedila, kot se je spreminjalo od prve objave. Spremembo vsakega posameznega člena si lahko podrobneje ogledate v primerjalniku členov - tako lahko primerjate npr. besedilo 35. člena ZGO-1, ki ureja projektno dokumentacijo, pred in po spremembi besedila.

ZGO-1 je vsebinsko povezan tudi z več kot 215 strokovnimi članki, več kot 2.000 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja in upravno) in 1.759 judikati sodišča EU ter več kot 220 odločitvami Državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katerega se vsebinsko navezujejo.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
5. avgust 2017		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
12. avgust 2017		Zakon o cestninjenju (ZCestn)
13. avgust 2017		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
20. avgust 2017		Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
14. september 2017		Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
14. september 2017		Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
14. september 2017		Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
14. september 2017		Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
14. september 2017		Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
17. september 2017		Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Dodajajte zasebne opombe in javno komentirajte
osameznemu zakonu/predpisu/judikatu/članku lahko odslej dodajate tudi opombe, in sicer s klikom na ikono v orodni vrstici ali s klikom na ikono, ki se prikaže pri posameznem členu. Vnesete lahko javno opombo ali pa uporabljate opombe samo zase (interno) pri svojem delu.



Na prvi strani portala lahko javno komentirate tudi vse dnevne vsebine, in sicer pod vsako posamezno objavo kolumne, novice ali članka rubrike V središču.