(okrajno sodišče) Predlagatelj je vložil predlog za delitev solastnine in sicer nepremičnine, katere solastnik je do 6/8 in ker gre za stanovanje in garažo, ki ju fizično ni mogoče deliti, je skladno z 69. in 70. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) predlagal, da sam postane izključni lastnik nepremičnine in preostalim solastnikom izplača njihove solastniške deleže v denarju.
Nasprotni udeleženec je predlagal, da se odlog odloži za tri leta, ker naj bi bil predlog podan ob neprimernem času. Navajal je, da v nepremičnini živi in da si druge ne more kupiti, ker je prejemnik socialne pomoči. Hkrati je zbolel za hudo boleznijo, zdravljenje pa bo potekalo več let in je zelo naporno, zato ne more ostati brez doma, delež, ki bi ga predlagatelj izplačal pa ne bi zadoščal za rešitev stanovanjskega problema oziroma bi bilo treba najprej vrniti socialno pomoč. Nasprotni udeleženec zaradi bolezni tudi ni pridobitno sposoben in si tudi najemnine ne bi mogel plačevati, dodaten stres zaradi eksistencialnega problema pa bi le še poslabšal že tako slabo zdravstveno stanje.
Tretji odstavek 70. člena SPZ določa, da lahko sodišče odloži delitev solastnine za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec v celoti zaseda nepremičnino in predlagatelju kljub večjemu solastniškemu deležu ne plačuje nobene uporabnine.
Sodišče ocenjuje, da opisana življenjska situacija nasprotnega udeleženca,v kateri se je znašel predvsem zaradi svoje odvisnosti od drog, ni posebna do te mere, da bi bil njegov predlog za odlog delitve utemeljen. Iz zdravniških potrdil je razvidno, da je nasprotni udeleženec zbolel za virus Hepatits C in je kronične narave, sam pa zgolj laično in pavšalno predvideva, bo čez tri leta bistveno bolje oziroma že ozdravel. Ker gre za stanje po odvisnosti od drog, gre pri nasprotnem udeležencu za trajne negotove razloge, za katere ni mogoče predvidevati kdaj in na kakšen način se bodo končali, torej z izboljšanjem ali poslabšanjem stanja in zato ni moč trditi, da bo po treh letih njegovo zdravstveno stanje takšno, da se bo delitev lahko izvedla.
Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse pa morajo biti prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem (VSL sklep II Cp 3483/2009), kar pa zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca ni moč trditi, saj gre za kronično vnetje, katerega potek ni moč predvideti in zato njegov predlog za odlog ni utemeljen. Tudi navedbe o tem, da nima denarja za nakup drugega stanovanja oziroma za plačevanje najemnine kot tudi okoliščine, da predlagatelj že ima lastniško stanovanje, niso razlogi zaradi katerih bi bilo mogoče odložiti delitev (tako npr. VSL sklep I Cp 1756/2015).
V večini primerov je namreč tako, da solastnik, ki živi v nepremičnini, načeloma nima druge nadomestne nepremičnine, kar pa tudi ne more biti razlog za odlog delitve, prav tako pa nasprotni udeleženec ni izkazal, da bi se v času odloga njegovo premoženjsko stanje kakorkoli lahko izboljšalo. Tako ni uspel izkazati močnejšega interesa, da se delitev ne opravi, saj navedeni razlogi niso prehodne narave, predlagatelju pa tudi ne plačuje uporabnine. V stanovanju prebiva brezplačno, ne plačuje niti vseh obratovalnih stroškov in so nekateri dobavitelji bremenili neposredno predlagatelja. Slednji zato trpi nevšečnosti, nastaja pa mu tudi materialna škoda iz naslova obratovalnih stroškov, izgubljenega dobička in dodatnih stroškov zaradi vloženih izvršb, zato ima močnejši interes, da se delitev dejansko izvede.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
