Konkurenčna prepoved se mora tolmačiti v povezavi s splošno prepovedjo škodljivega ravnanja, kar pomeni, da ni nujno, da delavec dejansko opravi konkurenčni posel – zadošča že večja verjetnost, da bi lahko škodil poslovnim interesom delodajalca.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi Cannavacciuolo in drugi proti Italiji ugotovilo kršitev pravice do življenja po 2. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), ker Italija ni preprečila nezakonitega odlaganja in sežiganja škodljivih odpadkov, s tem pa tudi posledic za zdravje prebivalcev.

Oglaševanje, ki spodbuja nakup (nedoločenih) zdravil na recept v obliki znižanja cen ali plačil točno določenega zneska, je dovoljeno. Države članice pa lahko prepovedo oglaševanje nakupa zdravil, pri katerem ponujajo kupone za poznejši nakup zdravil brez recepta ter izdelkov za zdravje in nego, saj takšno oglaševanje spodbuja nakup zdravil.

Ko pride do kršitev procesnih dejanj in razmerij znotraj občinskih organov, ki so urejena z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS), poslovnikom in statutom, se te kršitve obravnavajo in urejajo le znotraj posameznega organa občine in ta razmerja niso podvržena sodnemu nadzoru v okviru upravnega spora po 4. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi I Up 267/2024 z dne 21. januarja 2025.

Pri izvršbi na nepremičnine prihaja do kolizije več ustavno varovanih pravic, kot so pravica do spoštovanja doma in zasebne lastnine ter na drugi strani temeljne svoboščine upnikov iz izvršbe do učinkovitega sodnega varstva, pri čemer pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega.

Pri odvzetih živalih je treba pred njihovo usmrtitvijo kot zadnjo možnost (ultima ratio) izkoristiti druge možnosti, kot sta podaljšanje nastanitve rejnih živali v prehodnem hlevu in aktivno iskanje možnosti prodaje, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-227/23 z dne 22. januarja 2025. V njej je med drugim presojalo skladnost tretje alineje 43. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) z Ustavo Republike Slovenije (URS) in ugotovilo, da ta ne nasprotuje njenemu 33. členu.

Vrhovno sodišče je z izdajo začasnih odredb zadržalo odločbe, ki so tožnikom preprečevale imenovanje v novih insolventnih postopkih, saj bi jim to povzročilo nepopravljivo škodo.

Države članice lahko določijo, da morajo upravičenci do mednarodne zaščite uspešno opraviti preizkus iz integracije v družbo, vendar morajo biti pri tem upoštevane različne osebne okoliščine upravičencev do mednarodne zaščite, globe za neuspešno dokončanje programa pa naložene izjemoma.

Za kaznivo dejanje samovoljnosti gre, kadar si nekdo samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu pripada. Če ve, da mu pravica ne pripada, ne gre za kaznivo dejanje samovoljnosti, temveč za katero drugo kaznivo dejanje.

Sodišče Evropske unije (EU) v sodbi v zadevi C-144/23 z dne 15. oktobra 2024 stoji na stališču, da je vsako vprašanje, ki ga je treba predložiti v predhodno odločanje na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju EU, samo po sebi (vselej) razlog za dopustitev revizije, je poudarilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi X DoR 380/2022 z dne 29. januarja 2025.

V zadevi Petrović in drugi proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitev pravice do družinskega življenja, ker hrvaške oblasti niso izpolnile svojih pozitivnih obveznosti v zvezi s preiskavo domnevnih ugrabitev otrok iz hrvaških bolnišnic.

Zaradi kršitve obveznosti zagotavljanja informacij lahko dajalec kredita izgubi pravico do obresti in stroškov ne glede na težo te kršitve in njen vpliv na potrošnikovo odločitev o sklenitvi kreditne pogodbe.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v primeru Novaya Gazeta in drugi proti Rusiji odločilo, da je ta pritožnikom kršila pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Zadeva se je nanašala na kazenske in upravne postopke, ki jih je ruska država sprožila zoper pritožnike, ter ukinitve njihovih medijskih organizacij zaradi »diskretizacije« ruske vojske in širjenja »lažnih novic« o njenem delovanju v zvezi z ruskim napadom na Ukrajino.

Izdelava kopije posnetka, objavljenega na tik-toku, se ne šteje za nedovoljen dokaz, saj je nastal med postopkom za zavarovanje sledov kaznivega dejanja, poleg tega je bil objavljen na javno dostopnem spletnem družbenem omrežju in se v obsojenčevo zasebnost s tem ni posegalo.