Že enajsti spremembi > Zakona o prekrških (ZP-1), ki se sicer uporablja od leta 2005, botrujejo tri odločbe Ustavnega sodišča, na podlagi katerih se z novelo določajo roki za novo odločitev, če je bila prekrškovna odločba razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom, urejajo pravice do pritožbe zoper sodbo v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo ter določa dodatni rok za pritožbo zoper sklep o pridržanju.
Ustavno sodišče je oktobra 2019 z odločbo U-I-479/18 ugotovilo, da je ZP-1 v neskladju z Ustavo, saj ni določal roka, v katerem bi moral biti postopek nove »razsoje« pravnomočno končan. To nepravilnost odpravlja aktualna novela z novim osmim odstavkom 42. člena zakona, ki določa, da je rok, v katerem mora biti postopek novega odločanja pravnomočno končan, če je bila pravnomočna odločba o prekršku v postopku z izrednim pravnim sredstvom ali ustavno pritožbo razveljavljena, dve leti od razveljavitve.
Naslednja sprememba usklajuje zakon z odločbo Ustavnega sodišča Up-991/17, U-I-304/20 iz oktobra 2020, s katero je to ugotovilo, da je drugi odstavek 66. člena ZP-1 v neskladju z Ustavo, saj je dovoljeval pravico do pritožbe le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena ZP-1), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 evrov.
Novela neskladje odpravlja tako, da se v drugem odstavku 66. člena črta besedilo, ki omejuje pravico do pritožbe glede na višino izrečene globe, ter dovoljuje vložitev pritožbe iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, razen glede stroškov postopka.
Spremembi 108. in 110. člena ZP-1 sledita odločbi Ustavnega sodišča U-I-89/15 iz novembra 2017. V zvezi z institutom pridržanja (108. člen ZP-1) ter z institutom privedbe osebe, zalotene pri prekršku (110. člen ZP-1), novela podaljšuje rok za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pridržanj. Pritožbo bo mogoče vložiti še dva dneva po tem, ko je pridržanje odpravljeno, in torej ne le v času trajanja pridržanja. Pritožba ne zadrži izvršitve odvzema prostosti.
Glede na veljavno ureditev je zaradi spremembe roka določen tudi rok, v katerem mora sodišče o pritožbi odločiti, pri čemer predlagana ureditev razlikuje med dvema situacijama – če je pritožba vložena v času trajanja pridržanja, bo sodišče (kot doslej) moralo o pritožbi odločiti v 48 urah od prejema spisa. Za primer, kadar bo pritožba zoper sklep o pridržanju vložena po tem, ko bo pridržanje odpravljeno, pa zakon ne predvideva posebnega (kratkega) roka, v katerem bi sodišče moralo odločiti.
Zadnja sprememba, ki jo uvaja novela, je nov tretji odstavek 169. člena ZP-1, v katerem je sicer urejeno izredno pravno sredstvo – zahteva za varstvo zakonitosti. Doslej je zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vložil le državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pravnega sredstva po ZP-1. Skladno z novelo pa bo lahko zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih od dokoncˇnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice vložil tudi storilec prekrška in zagovornik, če je s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljena kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki se nanaša na pravnomočno odločbo o prekršku. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži tudi, če je bila kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ugotovljena v primeru prijateljske poravnave ali enostranske izjave države na podlagi konvencije.
Novela ZP-1K bo začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
