>> Predložitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža za potrebe vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register
V zadnjem obdobju so registrska sodišča v nekaterih primerih predlogov za vpis prenosov poslovnih deležev v sodni register izdala odredbe, s katerimi so od strank pogodb o odsvojitvi poslovnih deležev zahtevala, da predložijo pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev z navedeno kupnino oziroma pogodbe o prodaji poslovnih deležev, ki so bile sicer priložene notarskim zapisom pogodb o odsvojitvi poslovnih deležev, a niso bile priložene predlogu za vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register.



V prispevku je obravnavano vprašanje, ali mora biti pogodba o prodaji poslovnega deleža kot zavezovalni pravni posel priložena pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža kot razpolagalnemu pravnemu poslu za potrebe vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Ustavno sodišče razveljavilo del družinskega zakonika, ki ureja prihodke otrok v rejništvu, zavodih
Ustavno sodišče je razveljavilo dele družinskega zakonika, ki govorijo o upravljanju s sredstvi otroka, ki je dolgotrajno nameščen v zavod ali rejništvo. V določenih primerih viška sredstev ne bo več potrebno vračati v državni proračun.

>> Poslanci podprli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov
DZ je na izredni seji sprejel predlog za razpis treh posvetovalnih referendumov - o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, preferenčnem glasu na državnozborskih volitvah in uporabi konoplje.

>> Poslanci potrdili novelo zakona o zdravniški službi, ki določa naloge zdravnikov v času stavke

>> Vlada potrdila predlog sprememb zakona o kazenskem postopku, ki jih je zahtevalo ustavno sodišče

>> Nov predlog zakona prinaša nacionalni zdravstveni eKarton, v katerem bo vse

>> O ustavnosti 42. člena ZZSDT

>> Vloge za 10.000 prenosnih računalnikov bo mogoče oddati od 22. aprila dalje

>> Italija s kopičenjem odpadkov v mestih povzročila izredne razmere in s tem kršila EKČP

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv
Sojenje v pomembnejših zadevah, mentorstvo in dodelitev na sodišče višjega položaja so posledica napredovanja v višji naziv, ne pogoj za napredovanje.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 235.760 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Spremembe Zakona o javni rabi slovenščine (primerjalnik)
Novela B > Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki bo začela veljati 27. aprila, prinaša tri glavne novosti - opredeljuje javno rabo slovenščine, posodablja zagotavljanje zaščite slovenščine v digitalnem okolju ter usklajuje določbe o inšpekcijskem nadzoru z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), določbe o globah pa z Zakonom o prekrških (ZP-1). >> Več

>> Zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih kapitalskih družb (ZSDČPKD)

>> Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank (ZIUSRCNS)

>> Spremembe Zakona o centralnem registru prebivalstva (primerjalnik)

>> Razveljavitev petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (primerjalnik)
> Več

>> Spremembe Uredbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka (primerjalnik)

>> Spremembe Pravilnika o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (spremenjena priloga)

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 32 - 33/2024

 

dr. Klemen Pohar:
Konkludentna sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila

dr. Polonca Kovač:
Ogledi, obravnave in pravica biti slišan med zakonitostjo in učinkovitostjo

mag. Janez Tekavc:
ZDOsk-1 in pravica do vitke države

Igor Vuksanović:
Zahteva po sorazmernem kaznovanju spolnih delinkventov

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Odločitev, ali je za družbenika bolje, da z družbo sklene delovno razmerje ali ne, je sicer večplastna, v praksi pa družbeniki skoraj vedno z družbo raje sklenejo delovno razmerje. Z vidika ekonomsko racionalnega posameznika je to dobra izbira, razen za tiste družbenike poslovodje, ki si želijo izplačevati redni mesečni dohodek, višji od 3,5-kratnika povprečne slovenske plače, saj podobno kot pri podjetnikih tudi pri družbenikih poslovodjih zakon postavlja socialno kapico, torej najvišjo osnovo za plačilo socialnih prispevkov (peti odstavek 145. člena ZPIZ-2). V vsakem primeru tudi za sistem socialnih zavarovanj velja, da ima družbenik v enoosebni družbi pomembno večjo fleksibilnosti pri oblikovanju »paketa in obsega« zavarovanja po lastni meri.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.