>> Neustavnost omejevanja cen na primeru nepremičninskega posredovanja
Pogodba o nepremičninskem posredovanju je tip posredniške pogodbe (837. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Za take pogodbe je običajno, da posrednik pridobi pravico do plačila tedaj, ko je sklenjena pogodba, za katero je posredoval (prim. prvi odstavek 847. člena OZ). Plačilo za posredovanje običajno predstavlja določen odstotek od vrednosti posla - ta se plača samo, če je posel sklenjen.



Če do sklenitve posla, za katerega je posrednik posredoval, ne pride, posrednik ne prejme nobenega plačila za opravljeno delo. Razlog, zaradi katerega do sklenitve posla ni prišlo, pri tem ni pomemben (na primer naročitelj si lahko tudi premisli in ne želi skleniti posla, čeprav je posrednik za sklenitev posla že vse uredil). To pomeni, da mora biti odstotek od vrednosti posla, ki ga v primeru uspešnega posredovanja prejme posrednik, dovolj visok, da pokrije stroške delovanja nepremičninske družbe v primerih, ko plačila kljub delu posrednika ne bo.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Zakon o tržni inšpekciji (ZTI-1)
Državni zbor je 30. januarja 2024 sprejel Zakon o tržni inšpekciji (ZTI-1), ki se bo uveljavil 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem bo prenehal veljati Zakon o tržni inšpekciji (ZTI). Po navedbah Vlade kot predlagateljice ZTI-1 je cilj slednjega izboljšati ureditev, ki določa organiziranje, pristojnosti in naloge inšpektorata, pooblastila inšpektorjev, postopek nadzora ter inšpekcijske ukrepe. ZTI-1 upošteva tudi zahtevo po odpravi ugotovljenih podvajanj v ureditvi inšpekcijskega nadzora po ZTI in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).

>> Državni zbor je potrdil novelo zakona o osnovni šoli

>> Predsednica DZ-ja razpisala volitve za člane sodnega sveta

>> ICJ potrdil svojo pristojnost v večjem delu ukrajinske tožbe proti Rusiji

>> Svet EU-ja in Evropski parlament dosegla dogovor o finančnem instrumentu za Ukrajino

>> Redni sveženj odločitev o postopkih zoper države članice

>> Odstavitev podpredsednika parlamenta ni predstavljala kršitve EKČP

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Razrešitev generalnega direktorja
Generalni direktor Statističnega urada je javni uslužbenec in za urejanje njegovega položaja veljajo tudi določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), tudi tiste, ki urejajo prenehanje položaja, kot je le-to urejeno v petem odstavku 83. člena.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse - že več kot 234.500 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Spremembe Pravilnika o znamki (primerjalnik)

>> Spremembe Pravilnika o osebni asistenci (primerjalnik)

>> Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del

>> Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev

>> Sklep o objavi javnega poziva sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto
prijave do 3. marca 2024

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 9 - 10/2024

 

mag. Janja Ovsenik:
Določitev davčnega rezidentstva posameznika: družinske ali ekonomske vezi?

Miriam Seliškar, Urša Ravnikar Šurk:
Kakšni smejo biti pogoji in zahtevana dokazila v postopku oddaje javnega naročila

mag. Janez Tekavc:
Prisilna odstranitev javne ceste

mag. Boštjan J. Turk:
Do kod sežejo pravice dijakov in njihovih staršev v šolah?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Zakonodajalec se je torej odločil poseči v ureditev oziroma v položaj stečajnih upraviteljev, ki naj bi vplival na njihovo bolj kakovostno delo in omogočal večjo profesionalizacijo poklica, pri tem pa ni zagrizel v vprašanje, kako s sistemskega vidika zagotavljati kulturo odličnosti, saj potencialno objektivno boljših upraviteljev trenutni sistem z ničimer ne nagrajuje. S tem ne želim povedati niti tega, da obstajajo dobri ali slabi upravitelji, niti tega, da bi objektivno boljši (po nekem vnaprej določenem merilu) v drugačnem izbirnem postopku (postopku imenovanja konkretnega upravitelja na konkretno zadevo) zagotovo dobili več in težje zadeve, želim pa opozoriti, da trenutni sistem na noben način sistemsko ne motivira upraviteljev, da bi bili čim boljši, oziroma z vidika posameznika ne omogoča nobene prave vizije razvoja.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.