Generalni direktor Statističnega urada je javni uslužbenec in za urejanje njegovega položaja veljajo tudi določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), tudi tiste, ki urejajo prenehanje položaja, kot je le-to urejeno v petem odstavku 83. člena.
Tožnika, zaposlenega kot generalnega direktorja Statističnega urada RS, je Vlada RS razrešila s položaja generalnega direktorja na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU. Zoper takšno odločitev se je tožnik pritožil, njegovo tožbo pa je sodišče prve stopnje zavrglo. Navedlo je, da je generalni direktor Statističnega urada javni uslužbenec in da za urejanje njegovega položaja ne veljajo le določbe Zakona o državni statistiki (ZDSta), pač pa tudi določbe ZJU, vključno z določbo petega odstavka 83. člena ZJU. Po mnenju sodišča prve stopnje se določbi 10. člena ZDSta in petega odstavka 83. člena ZJU tudi ne izključujeta.
O tožnikovi pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje je odločilo Vrhovno sodišče s sklepom I Up 59/2023 ter zavrnilo stališče tožnika, da generalnega direktorja urada ni dopustno razrešiti s položaja na podlagi ZJU.
Statistični urad je vladna služba (kar izhaja iz 3. člena ZDSta) in kot tak organ državne uprave (2. točka 6. člena ZJU). Dalje, direktor urada je t. i. položajni uradnik, saj se na delovnem mestu direktorja izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu. Generalnega direktorja Vlada imenuje za dobo petih let, pri čemer je lahko ponovno imenovan na isto funkcijo (drugi odstavek 8. člena ZDSta). Po imenovanju na ta položaj generalni direktor na podlagi 68. člena ZJU z Vlado sklene delovno razmerje. Ob tem je sodišče poudarilo, da je takšno pogodbeno razmerje sklenil tudi pritožnik.
Vrhovno sodišče je v nadaljevanju prav tako pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da se določbi 10. člena ZDSta in petega odstavka 83. člena ZJU ne izključujeta. ZDSta, čeprav je v razmerju do ZJU lex specialis, določb o razrešitvi generalnega direktorja iz nekrivdnih razlogov namreč ne vsebuje, saj ureja le prenehanje funkcije generalnega direktorja v primeru odstopa in razrešitve iz krivdnih razlogov. Zato se za razrešitev generalnega direktorja Statističnega urad iz nekrivdnih razlogov uporablja peti odstavek 83. člena ZJU kot lex generalis.
Sodišče je dalje opozorilo, da je razrešitev direktorja akt politične diskrecije in se zato sodišče ne sme spuščati v preverjanje utemeljenosti razlogov za pritožnikovo razrešitev. To izhaja iz 3. člena > Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki drugače od prej veljavne ureditve več ne dopušča, da se sodišče v primeru očitka o zlorabi instituta nekrivdne razrešitve po petem odstavku 83. člena ZJU do teh očitkov vsebinsko opredeli. Sodišče je poudarilo, da je bila vsebinska presoja akta politične diskrecije, izdanega na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, nekdaj mogoča zato, ker se je na podlagi takrat veljavnega štelo, da je akt o razrešitvi uradnika s položaja posamični akt v smislu takrat veljavnega drugega odstavka 3. člena ZUS, zoper katerega je mogoče sodno varstvo v upravnem sporu, s spremembo zakonodaje pa ni več tako.
Ker je sodišče prve stopnje že pri predhodnem preizkusu ugotovilo, da izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, in o tožbi ni vsebinsko odločilo, se mu tudi ni bilo treba opredeljevati do tožbenih navedb glede razreševanja kolizije zakonskih določb, razlikovanja med različnimi kategorijami predstavnikov vladnih služb, kršitev načela enakosti in zahtev evropske zakonodaje. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče zaključilo, da je očitek, da je bila sodba sodišča prve stopnje premalo obrazložena, neutemeljen.
Vrhovno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
