Sodni postopek pred ICJ-jem v tožbi Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida se je začel marca 2022, manj kot mesec dni po ruski invaziji v zahodni sosedi, vendar je v njem sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija proces bojkotirala.
Meddržavno sodišče je kmalu zatem odločilo, da mora Rusija nemudoma prenehati izvajati vojaške operacije v Ukrajini, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. V Kremlju so poziv sodišča zavrnili in izrazili dvom o njegovi pristojnosti v tem primeru.
Sodišče se je nato danes izreklo za pristojno za odločanje o veliki večini vprašanj, ki so obravnavana v ukrajinski tožbi. Izjema je trditev Kijeva, da je že sama uporaba sile ruskih sil v Ukrajini v nasprotju s konvencijo o genocidu. ICJ za odločanje o tem ni pristojen, so danes presodili sodniki.
Meddržavno sodišče prav tako ni pristojno za odločanje o ukrajinski trditvi, da Rusija krši konvencijo o genocidu tudi s priznanjem separatističnih pokrajin Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine za samostojni ljudski republiki, so danes še odločili sodniki na ICJ-ju. Meddržavno sodišče v Haagu je ravno v sredo odločalo tudi o tožbi Ukrajine proti Rusiji glede domnevnega financiranja terorizma na vzhodu Ukrajine.
Kijev je namreč leta 2017 obtožil Moskvo, da je teroristična država, ki podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, sodišče pa je v sredo zavrnilo večino ukrajinskih trditev. Priznali so le, da Rusiji ni uspelo preiskati domnevnih kršitev.
Odločitve ICJ-ja so zavezujoče in se nanje ni mogoče pritožiti, vendar pa sodišče nima dejanskih sredstev za uveljavljanje svojih odločitev.
Slovenija pozdravila odločitev ICJ-ja
Slovenija, ki se je kot ena od 32 držav pridružila postopku na strani Ukrajine, je pozdravila odločitev ICJ-ja o pristojnosti v tem primeru. "Sodišče je s tem pritrdilo tudi navedbam Slovenije, ki je v postopku poudarila, da je namen konvencije preprečevanje enega izmed največjih mednarodnih hudodelstev," je na omrežju X zapisalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Ob tem so na MZEZ-ju poudarili, da je Meddržavno sodišče z današnjo odločitvijo potrdilo tudi veljavnost odredbe, s katero je marca 2022 naložilo Rusiji, naj nemudoma ustavi vse vojaške operacije v Ukrajini, Rusija pa z nadaljevanjem vojaških operacij to odredbo krši.
Zelenska poziva k vrnitvi ugrabljenih ukrajinskih otrok
Žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska je pozvala mednarodno skupnost, naj ukrepa hitreje, da bi Moskvo prisilili k vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so jih med vojno nezakonito odpeljali v Rusijo. "Čas ni na njihovi strani," je dejala.
Na dvodnevni mednarodni konferenci v Rigi z naslovom Ruska vojna proti otrokom je Zelenska opozorila, da je treba narediti več. Vse države in vse mednarodne organizacije lahko pomagajo Ukrajini pri vračanju otrok, ki jih je ugrabila Rusija, je poudarila.
V pogovoru za Radio Svobodna Evropa v Rigi je opozorila na ključen pomen hitrega ukrepanja, saj Rusija pospešuje postopke za posvojitev ukrajinskih otrok. Dalj časa so v Rusiji, globlji vpliv ima to na njihova življenja, je dejala. Pojasnila je še, da Kijev z zahodnimi zaveznicami razvija pravne mehanizme za okrepitev pritiska na Moskvo, da bi vrnila otroke.
"Naš največji sovražnik je žal čas, saj otroci hitro odrastejo. Moramo razumeti, da imamo na voljo le nekaj let. Upam, da bo današnji pogovor spodbudil naše zaveznike, da bodo ukrepali hitreje," je povedala na konferenci.
Ukrajina je doslej identificirala skoraj 20.000 otrok, ki naj bi jih odpeljali v Rusijo ali na območja v Ukrajini, ki jih je zasedla Rusija. Doslej se jih je vrnilo le nekaj sto.
>> Več: ICJ potrdil svojo pristojnost v večjem delu ukrajinske tožbe proti Rusiji