Maj 2022, številka 20 / letnik XX.
Quod subintellegitur, non deest.
Kar je mogoče razbrati iz konteksta, ne manjka.
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
>> Socialna kapica - omejitev doslej neomejenih prispevkov
Pojem socialne ali razvojne kapice v slovenskem prostoru ni nov, njena uvedba se je napovedovala že velikokrat, a nikoli ni bila potrjena, saj je naletela na enake ovire kot danes. V jedru spora je sklepanje, da gre za "darilo bogatim", ki krni načelo solidarnosti, ki je zakoreninjeno v slovenski družbi. Večina članic EU je v preteklosti uvedla zakonsko omejitev plačevanja prispevkov za socialno varnost predvsem zaradi omejenosti socialnih upravičenj navzgor in negativnega vpliva na konkurenčnost. Zakonsko določene razvojne kapice nima 9 izmed 27 držav Evropske unije. Logika je enostavna: če so navzgor omejeni socialni prejemki - in v Sloveniji velja, da pokojninska osnova ne more biti višja od štirikratnika najnižje predpisane pokojninske osnove ( 36. člen ZPIZ-2) -, potem naj bodo navzgor omejeni tudi prispevki zanje.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Epilog Konference o prihodnosti EU
|
|
|
prof. dr. Matej Avbelj
|
|
|
|
Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. Kot vselej je možnih scenarijev več. Prvi je ta, da se ne zgodi nič. Demokratični eksperiment se je odvil, politične volje za nadaljevanje pa ne na nacionalni ne na nadnacionalni ravni ni in je ne bo. Očitno je, da za ta scenarij tokrat ne gre.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
|
|
|
|
|
>> Porazdelitev odgovornosti za škodo
Institut deljene odgovornosti ( 171. člen > Obligacijskega zakonika (OZ)) temelji na ideji, naj nosi škodo tisti, ki jo je povzročil, ter da nikomur ni mogoče naložiti bremena odškodnine za škodo, ki je posledica neodgovornega ravnanja drugega - v tem primeru oškodovanca. Za zmanjšanje odškodnine zaradi oškodovančevega prispevka k škodi morata biti podani dve predpostavki. Prvič, škoda mora biti posledica tudi oškodovančevega ravnanja, in drugič, to njegovo ravnanje mora biti ocenjeno kot do sebe neodgovorno, neskrbno ravnanje. Da sta v obravnavanem primeru ti predpostavki izpolnjeni, sta ugotovili obe sodišči. Tako obstoj vzročne zveze kot njuno neskrbno ravnanje tudi nista neposreden predmet revizijskega vprašanja in presoje.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NOVI ZAKONI - OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
|
|
|
|
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
|
|
© 1989-2022 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane
Tednik ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in zakonodajo na področju varstva podatkov, in sicer na podlagi vaše prijave na spletni strani www.iusinfo.si, našega zakonitega interesa, sklenjenega naročniškega razmerja ali drugega razmerja, za katerega veljajo splošni pogoji družbe, ali izrecne privolitve. V kolikor Tednika ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.
|
|