>> Odprta vprašanja dodatka za delovno dobo
V skladu s prvim odstavkom 129. člena > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu pripada pravica do dodatka za delovno dobo. V skladu z drugim odstavkom se višina dodatka določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Vendar kaj storiti, če ni sprejete nobene kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki bi zavezovala delodajalca.



Ali ima delavec kljub temu pravico do dodatka za delovno dobo in ali ima po drugi strani delodajalec dolžnost predmetni dodatek delavcu izplačati? Gre za pravno praznino, ki jo (delno) zapolnjujeta sodna praksa in pravna teorija, čeprav bi jo skladno z načelom legalitete moral zapolniti že zakonodajalec.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

Pri zahtevnejših zadevah, kjer grozi obdolženemu visoka zaporna kazen, katere značilnost je bolj izražen retributivni učinek, bi si želel, da se ne bi hkrati ukvarjal z določitvijo višine kazni in odločitvijo o tem, ali je bilo dejanje obdolženemu dokazano ali ne. Sistemsko bi bilo, glede na zasnovo kazenskega postopka, to seveda težko doseči. Mi pa je sedaj bolj razumljiva anglosaksonska delitev postopka na dva segmenta, pri čemer je t. i. „sentencing“ tudi bolj kompleksen in prilagojen cilju, izbrati najbolj ustrezno sankcijo. Ta del postopka nekako ustreza našemu naroku za izrek kazenske sankcije. Kaj podobnega bi mogoče morali imeti v primerih, kjer se lahko izreče kazen 30 let ali kazen dosmrtnega zapora.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Nad energetsko krizo najprej s solidarnostnim dodatkom
Vlada bo energetsko krizo najprej naslovila s t. i. draginjskim dodatkom, ki je v višini 300 evrov za upokojence in nekatere druge predviden v predlogu PKP10. Konec januarja, ko bo več podatkov o posledicah podražitev energentov, pa bo odločala tudi o posebnih energetskih vavčerjih, je napovedal premier Janez Janša.

>> Sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi
Pretekli teden je Državni zbor s 44 glasovi za in 42 proti sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ki bo urejal področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Zakon jasno definira pravice, ki se uvajajo postopoma do leta 2024, ko se izvajajo vse oblike dolgotrajne oskrbe po tem zakonu. Zakon predvideva sprejetje posebnega zakona glede obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki se uveljavi najpozneje do 30. junija 2025.

>> Kaj bi dvig dohodninske olajšave pomenil za plače in kaj za proračun?

>> Vložen predlog novele zakona o nalezljivih boleznih

>> Posredovanje osebnih podatkov oziroma zapisnika detektivu zavarovalnice

>> KPK ugotovila kršitev integritete nekdanjega vodstva SDH-ja

>> Odgovornost samostojnega podjetnika

>> Velik napredek na področju digitalizacije pravosodja

>> Pravosodni ministri EU-ja zadovoljni, da EPPO deluje in dosega rezultate

>> V ponedeljek po brezplačno pravno pomoč

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika (KZ-1)
15. decembra je začela veljati novela KZ-1I, ki med drugim določa pomembne nove inkriminacije na področjih trgovine z deli človeškega telesa in ponarejenih zdravil, na področju goljufij s finančnimi sredstvi, negotovinskimi plačilnimi sredstvi in finančnimi instrumenti. Med novostmi je v splošnem delu tudi sprememba zastaralnega roka iz drugega odstavka 91. člena. Do zdaj je namreč veljalo, da če je bila pravnomočna sodba v postopku z izrednim pravnih sredstvom razveljavljena, je bil v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Novela pa je omenjeni rok podaljšala na pet let. Po novem bodo pristojni organi osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti (135. člen), in ne več na predlog oškodovanca. >> Več

>> Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)
Zakon, ki je začel veljati 15. decembra, določa pravico upravičencev do povračila škode, ki jim je nastala zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Zakon natančno določa upravičence, merila za odmero in višino denarne odškodnine, načine in roke za izplačilo ter postopke in organe, pristojne za odločanje.

>> Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o nadzoru trga in skladnosti proizvodov

>> Spremembe in dopolnitve Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

>> Odlok o začasnem ukrepu pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi preprečitve širjenja nalezljive bolezni COVID-19

>> Pregled veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 193 do 194

 

Andreja Friškovec:
O evropskem nalogu za predajo in pravici do izjave predane osebe

Zoran Skubic:
Premestitev sodnika v drug oddelek na istem sodišču brez njegovega soglasja: je to že poseg v neodvisnost sodstva?

Urška Klakočar-Zupančič:
Vloga izvedenca pri vzpostavitvi etažne lastnine

Saša Krajnc:
Blokada spletnih strani na ravni DNS kot ukrep za varstvo potrošnikov

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Strogost trditvenega bremena
Sodišče druge stopnje je z zavrnitvijo dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca in pritrditvijo stališču sodišča prve stopnje, da so navedbe tožene stranke glede vrednosti obnovitvenih del presplošne, nepravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 214.500 judikatov slovenskih sodišč

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
18. december 2021		Zakon o državni upravi (ZDU-1)
18. december 2021		Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO)
18. december 2021		Zakon o pogojnem dostopu do zaščitenih elektronskih storitev (ZPDZES)
18. december 2021		Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)
18. december 2021		Zakon o digitalni radiodifuziji (ZDRad)
18. december 2021		Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
18. december 2021		Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI)
18. december 2021		Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA)
18. december 2021		Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE)
18. december 2021		Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ)
22. december 2021		Zakon o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji (ZPDPPEUT)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.