Julij 2021, številka 28 / letnik XIX.
Magis nocet qui crimen celat quam qui amicabiliter iudicat.
Bolj škoduje tisti, ki zločin prikriva, kot tisti, ki prijazno sodi.
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
>> Je dovoljena izdaja plačilnega naloga brez izjave kršitelja?
Predlog Zakona o debirokratizaciji, katerega osnovni cilj je izboljšati stanje v Sloveniji pri administrativnih ovirah in konkurenčnem poslovnem okolju, je predvideval tudi spremembe 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Varuh človekovih pravic RS je presodil, da gre pri teh spremembah za nedopusten poseg v temeljne ustavne pravice, ki gredo tudi domnevnim storilcem prekrškov, in zmanjšanje njihove pravne varnosti, zato so na predlog zakona (tudi) v tem delu dali svoje pripombe. Varuh meni, da je treba pri določanju postopka o prekršku upoštevati naravo prekrškovnega prava kot dela kaznovalnega prava. Tako kot pri kaznivih dejanjih namreč tudi odločanje o prekrških temelji na "obtožbi". Po ustaljeni ustavnosodni presoji je "obtožba" sleherni akt, ki je naperjen zoper določeno osebo in na katerega podlagi osebi grozi kazen. V zadevi Flisar proti Sloveniji je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice plačilni nalog policije štelo za enakovreden kazenski obtožbi in opozorilo na pomen poštene obravnave storilca prekrška.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(De)politizacija vladavine prava v EU |
|
|
prof. dr. Matej Avbelj |
|
|
|
Napetosti v Evropski uniji se stopnjujejo. Na Madžarskem so, očitno kot politično provokacijo za homogenizacijo domačega volilnega telesa, sprejeli zakon, ki neposredno diskriminira na podlagi spolne usmerjenosti. Politični odziv evropskih partnerjev je bil izredno buren. Razglašena je bila sramota, slišati pa je bilo celo pozive k izstopu Madžarske iz EU. Med vzhodom in zahodom se je politična razpoka še poglobila. Vladavina prava oziroma njena odsotnost je tako postala politična tema par excellence. To ima svoje prednosti in slabosti. Tudi za vladavino prava samo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
>> Sprejeta novela zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E)
Med ključne novosti sodijo določbe, ki so povezane z digitalizacijo postopka pred overitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, torej postopka pred Furs. Novela prinaša podlago, da bo lahko notar pogodbo poslal po elektronski poti in po tej isti poti prevzel tudi potrdilo o plačilu davka. S tem bo tudi ta del postopka v celoti digitaliziran in bo lahko potekal hitreje, s čimer bosta strankam prihranjena dodatna pot in čas. Prav tako novela določa vrsto drugih rešitev, katerih namen je strankam olajšati uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, kot na primer novo pravilo o izbrisu pravic, ki prenehajo s smrtjo oseb, spreminjajo se tudi določbe, ki urejajo dostop do t. i. zaščitenih vpisov, in sicer na način, da se državnim organom omogoča neposredno dostop do teh podatkov, seveda ob pogoju, da to potrebujejo za izvajanje svojih nalog in pooblastil.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
|
|
|
|
|
|
|
>> Od danes pri vstopu v RS velja pogoj PCT
15. julija se je začel uporabljati nov Odlok o določitvi pogojev vstopa v RS, ki ukinja sezname držav, izenačuje pogoje za vstop v RS (za vse velja pogoj PCT) in kot dokazilo dovoljuje tudi evropsko digitalno covid potrdilo in digitalno covid potrdilo tretje države. Izjeme za vstop v RS brez napotitve v karanteno veljajo za dvolastnike in mlajše od 15 let, do 15. avgusta pa se tudi za tranzit in mednarodni transport ne zahteva pogoj PCT.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NOVI ZAKONI - OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
|
|
|
|
|
>> Nejasna določila splošnih pogojev zavarovalnih polic
Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo zavarovalnine, do katere naj bi bil upravičen tožnik zaradi zloma ključnice. Zoper takšno sodbo se je tožnik pritožil ter med drugim navajal, da ni logično, da bi moral imeti za zlom sklenjeno posebno zavarovanje, ko pa so splošni pogoji v že sklenjenem zavarovanju jasni. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
|
|
|
|
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
|
|
© 1989-2021 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane
Tednik ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in zakonodajo na področju varstva podatkov, in sicer na podlagi vaše prijave na spletni strani www.iusinfo.si, našega zakonitega interesa, sklenjenega naročniškega razmerja ali drugega razmerja, za katerega veljajo splošni pogoji družbe, ali izrecne privolitve. V kolikor Tednika ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.
|