Ker so bile predlagane spremembe ZP-1 v nadaljnjem postopku priprave zakona opuščene, je Varuh te svoje pripombe umaknil. Kljub temu menijo, da so njihovi pomisleki k predlaganim zakonskim spremembam lahko zanimivi za širšo javnost.
Predlagane spremembe 57. člena ZP-1
Uvodoma pripominjam, da pri Varuhu s predvidenimi spremembami 57. člena ZP-1 predhodno nismo bili seznanjeni niti predloga zakona nismo prejeli v medresorsko usklajevanje. V duhu poenostavitev pravnih institutov na področjih iz pristojnosti ministrstev za javno upravo, notranje zadeve, pravosodje, finance, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, okolja in prostora, izobraževanja, znanosti in športa ter zdravja je Predlog Zakona o debirokratizaciji v 19. členu predvideval tudi spremembe 57. člena ZP-1. S predlaganimi spremembami naj bi se poenostavila izdaja plačilnih nalogov pooblaščenih uradnih oseb (vseh) prekrškovnih organov (torej ne le policije, ki je sicer največji prekrškovni organ). S spremembo prvega odstavka 57. člena ZP-15 se je predlagalo, da pooblaščena uradna oseba v vseh primerih (razen kadar je treba izdati odločbo o prekršku po 56. členu ZP-1) vedno izda plačilni nalog po prvem odstavku 57. člena ZP-1. Tako bi (po predlogu) pooblaščena oseba prekrškovnega organa plačilni nalog izdala, če:
- prekršek osebno zazna,
- ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav,
- ga ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi.
V predlogu zakona je bilo določeno tudi, da se plačilni nalog kršitelju, če je ta navzoč, vroči takoj na kraju prekrška. Ob vročitvi plačilnega naloga se kršitelju hkrati ustno predstavijo storjeni prekršek in dokazi, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu. Predlog zakona pa je s črtanjem drugega odstavka 57. člena ZP-1 ukinjal obveznost, da se v primeru ugotovljenega prekrška na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen, kršitelju omogoči, da se osebno izjavi o prekršku po določbah 55. člena ZP-1 in da mora plačilni nalog v tem primeru vsebovati tudi kratek opis prekrška ter kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku.
Pripombe Varuha
Predlagane zakonske spremembe smo presodili za nedopustne. Menimo, da je treba pri določanju postopka o prekršku upoštevati naravo prekrškovnega prava kot dela kaznovalnega prava. Tako kot pri kaznivih dejanjih namreč tudi odločanje o prekrških temelji na "obtožbi". Po ustaljeni ustavnosodni presoji je "obtožba" sleherni akt, ki je naperjen zoper določeno osebo in na katerega podlagi osebi grozi kazen. V zadevi Flisar proti Republiki Sloveniji (pritožba št. 3127/09) je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice plačilni nalog policije štelo za enakovreden kazenski obtožbi in opozorilo na pomen poštene obravnave storilca prekrška.
- Ustaljena ustavnosodna praksa
Nadalje Ustavno sodišče RS opozarja, da je enako kot kazenska sankcija tudi sankcija za prekršek po svoji naravi kazen, ki je namenjena resocializaciji storilca in preprečevanju prihodnjih kršitev (specialna in generalna prevencija). Ne samo izrek zaporne, ampak tudi izrek denarne kazni v postopku o prekršku v končni posledici lahko privede tudi do odvzema prostosti (20.a člen ZP-1). Denarna kazen lahko tudi znatno prizadene premoženjsko sfero kaznovane osebe. Zato je Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. marca 1999 sprejelo stališče, da morajo biti tudi storilcu v postopku o prekršku zagotovljena vsa temeljna jamstva poštenega postopka. Opozorilo je, da za postopke, v katerih se v posameznih primerih odloča o uporabi kaznovalnega ukrepa, veljajo tudi jamstva iz 29. člena Ustave Republike Slovenije (URS), ki pomembno strožijo ustavnoprocesna jamstva, izhajajoča iz 22., 23. in 25. člena URS. Raven zagotovljenih pravic je sicer lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku, vendar ne na škodo enakega varstva pravic iz 22. člena URS ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Ivan Šelih: Je dovoljena izdaja plačilnega naloga brez izjave kršitelja?
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 24-25, 2021
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
