c S

IZ SODNE PRAKSE: Nejasna določila splošnih pogojev zavarovalnih polic

14.07.2021 Tožnik je imel sklenjeni dve polici za nezgodno zavarovanje, obe za primer smrti oziroma trajno izgubo delovne sposobnosti. Do izplačila nadomestila za zlom bi bil upravičen le v primeru, če bi imel nevarnost zloma zavarovano. Ker tega ni imel, do tovrstnega izplačila ni upravičen.

Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo zavarovalnine, do katere naj bi bil upravičen tožnik zaradi zloma ključnice. Zoper takšno sodbo se je tožnik pritožil ter med drugim navajal, da ni logično, da bi moral imeti za zlom sklenjeno posebno zavarovanje, ko pa so splošni pogoji v že sklenjenem zavarovanju jasni.

Višje sodišče je s sodbo I Cp 436/2021 pritožbo zavrnilo.

Ugotovilo je, da je imel tožnik sklenjeni dve zavarovalni polici iz naslova nezgodnega zavarovanja. Zaradi zloma ključnice je zahteval zavarovalnino v višini dobrih 4.500 evrov. Toženka – zavarovalnica – mu je na podlagi prve sklenjene zavarovalne police priznala invalidnost v višini 3 odstotke te mu izplačala zavarovalnino v višini 600 evrov, na podlagi druge pa mu je priznala 5 odstotkov invalidnost in mu izplačala slabih 400 evrov zavarovalnine.

Sodišče je v zvezi s pritožbeno navedbo, da so sestavni del prve zavarovalne police splošni pogoji, ki vsebujejo Tabelo zlomov, na podlagi katerih se za zlom ključnice priznava 10 odstotno invalidnost, poudarilo, da je bistvo zavarovanja po tej polici zavarovanje za nezgodno smrt in trajno izgubo splošne delovne sposobnost. Zavarovanje ni bilo sklenjeno zaradi zloma, izpaha ali opekline. Če bi bilo zavarovanje sklenjeno za ta namen, potem bi lahko uporabili Tabelo zlomov iz priloge ter tožniku priznali 10 odstotkov zavarovalne vsote.

Višje sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo tudi tožbeno navedbo, da bi morali skladno s 83. členom > Obligacijskega zakonika (OZ) nejasna določila splošnih pogojev razlagati v korist druge pogodbene stranke.

Po mnenju sodišča je določba drugega odstavka 1. člena splošnih pogojev jasna, saj popolnoma jasno določa, v katerih primerih (nezgodna smrt, trajna izguba splošne delovne sposobnosti) se uporablja. Sklicevanje pritožnika na splošne pogoje zavarovalnih polic drugih finančnih družb v obravnavani zadevi niso odločilnega pomena. V predmetni zadevi se namreč preučuje zgolj in samo zavarovalna polica, ki jo je imel tožnik sklenjeno in ne tudi primerljive zavarovalne police drugih družb.

Pritožbeno sodišče je zaključilo, da zaradi vsega navedenega pritožba ni utemeljena. Pritožbo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.