>> V neskladju z ustavo del ZNB ter del vladnih odlokov
Ustavno sodišče je ugotovilo (odločba U-I-79/20), da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi.

Opozorilo je na svojo dosedanjo presojo, po kateri izvršilna oblast ne sme izvirno urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja. Poudarilo je, da je zahteva po določnosti zakonske podlage še posebej stroga, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Splošni akt, s katerim se neposredno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine nedoločenega števila posameznikov, je lahko le zakon, je presodilo.



Ustavno sodišče je še odločilo, da mora Državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v dveh mesecih, dotlej pa se določbi uporabljata. Tako je odločilo, "da bi zavarovalo zdravje in življenje ljudi, ki bi lahko bila zaradi odsotnosti zakonske podlage v prihodnje ogrožena, in s tem preprečilo nastanek še hujšega protiustavnega stanja."

Odločitev Ustavnega sodišča ne pomeni, da bodo kazni, izrečene na podlagi omenjenih predpisov, padle, je pojasnil profesor ustavnega prava Saša Zagorc.

>> Napredek na področju problematike pranja denarja
Slovenija je na področju problematike pranja denarja in financiranja terorizma od zadnjega vrednotenja iz leta 2017 napredovala, vendar nekatere pomanjkljivosti še ostajajo. Strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s to problematiko, med njimi izpostavlja zlasti tveganja, povezana z virtualnimi valutami.

>> Podaljšana veljavnost nekaterih protikoronskih omejitvenih ukrepov
Vlada je podaljšala veljavnost protikoronskih omejitvenih ukrepov glede zbiranja ljudi, delovanja šol vožnje, nošnje mask in razkuževanja rok ter glede obvezne namestitve razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah. Poleg tega je nekoliko spremenila odloka o začasnih omejitvah kolektivnega uresničevanja verske svobode. Za vstop v Slovenijo bo od sobote poleg negativnega PCR testa spet veljaven tudi hitri test, ki ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. S ponedeljkom se sproščajo ukrepi na področju izvajanja dimnikarskih storitev, gradbenih del in kongresne dejavnosti ter rahljajo omejitve pri ponujanju nastanitev in predpisanem zagotavljanju prostora na stranko v trgovskih centrih.

>> Novela zakona o Ustavnem sodišču
Državni zbor je pretekli teden sprejel novelo zakona o Ustavnem sodišču, po kateri bo moralo Ustavno sodišče obravnavati vsako pobudo, pri kateri je pobudnik ob vložitvi izkazal pravni interes, čeprav je tega med čakanjem na obravnavo izgubil.

>> Sodelovanje v kazenskih zadevah
Poslanci DZ so v torek sprejeli novelo zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU, ki prinaša novo ureditev sodelovanja držav članic EU na področju odvzema premoženja v kazenskem postopku in s tem povezanega začasnega zavarovanja.

>> Zelena luč podlagi za prevozne platforme
Državni zbor je v torek sprejel predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim prinaša podlago za delovanje platform za prevoze, kot je Uber. Novela je namenjena predvsem mobilnosti z uporabo digitalnih tehnologij ter poenostavitvi sistema subvencioniranih vozovnic in vozovnic za kategorizirane športnike.

>> Novela zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij
Poslanci DZ so v petek sprejeli novelo zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, s katero se določajo jasna merila in pravila, na podlagi katerih se bo preprečilo sprejemanje nesorazmernih ukrepov, zagotovilo boljšo regulacijo poklicev in zmanjšalo upravna bremena.

>> Povišanje nadomestila za starše otrok s posebnimi potrebami
Državni zbor je v petek sprejel tudi spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki prinaša dvig nadomestila za izgubljeni dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami.

>> Rešitve za pregleden in učinkovit socialnovarstveni sistem
V javni razpravi so predlogi, ki naj bi omogočili preglednejšo in učinkovitejšo socialnovarstveno ureditev. Po predlogu sprememb zakona o urejanju trga dela bi bila brezposelna oseba lahko v programe javnih del skupno vključena največ štiri leta. Primerna zaposlitev naj bi bila po novem tudi zaposlitev, ki ustreza največ dve ravni nižji izobrazbi brezposelnega glede na ustrezno zaposlitev, a ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe. Socialnovarstveno področje zadevata predlog sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in predlog sprememb zakona o socialno varstvenih prejemkih. Zaradi neupoštevanja premoženja in spremenjenih pravil za upoštevanje dohodka bodo imeli upravičenci lahko boljšo odmero pravic, denimo višji otroški dodatek oz. državno štipendijo. Predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa bi uvedel avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki.

>> Dogovor doslej podpisalo 28 sindikatov javnega sektorja
Dogovor javnim uslužbencem med drugim prinaša višji regres za letni dopust za leto 2021, in sicer v višini 1.050 evrov (izplačano v dveh delih, 1.024 evrov 4. junija, preostanek v višini 26 evrov pa ob izplačilu majske plače, torej med 10. in 15. junijem), odpravo določenih varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki, bistveno spremembo prinaša pri načinu obračuna stroškov prevoza na delo in z dela - po novem se bo povračilo stroškov za vse javne uslužbence izračunavalo na enak način -, dogovor pa prinaša tudi premik izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih. Slednja dva ukrepa prinašata predvsem veliko administrativno razbremenitev.

>> Kazensko premeščena sodnica uspela s pritožbo
Ljubljansko višje sodišče je v drugo ugodilo pritožbi ljubljanske okrožne sodnice Ane Testen, ki je bila oktobra lani prerazporejena na kamniško okrajno sodišče zaradi domnevnega vtikanja v hišno preiskavo med svojim prostim časom. Ta teden ima znova razpisane obravnave na ljubljanskem okrožnem sodišču.

>> Razveljavljen sklep o zastaranju pregona zoper Mirka Tuša
Višje sodišče v Ljubljani je že drugič razveljavilo sklep okrožnega sodišča, da je kazenski postopek zoper Mirka Tuša, obdolženega napeljevanja Tomaža Simoniča k domnevni zlorabi uradnega položaja, zastaral. Zoper Tuša je bila sicer maja vložena nova obtožnica, povezana s prenosom blagovnih znamk skupine Tuš.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Nadzor nad izvajanjem karantene na domu
30. maja se je začela uporabljati novela ZNB-C, ki je v Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) vnesla razširjene določbe glede karantene, ki je bila prej podrobneje določena v ZIUPOPDVE (razveljavitev 29. in 30. člena). Če posameznik ne ostane na naslovu, kjer izvaja karanteno na domu, ali ne omeji fizičnih stikov z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu ali če pri izpolnjevanju podatkov navede neresnične podatke, na podlagi katerih pridobi izjavo o karanteni na domu, čeprav ni bil v visoko tveganem stiku ali ne prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo, je zagrožena globa od 400 do 4.000 evrov. Informacijska rešitev za pridobitev izjave o karanteni na domu iz 19.b člena še ni vzpostavljena, zato se do vzpostavitve še uporabljata določbi 4. in 6. odstavka 30. člena ZIUPOPDVE.

>> Izjeme in izvajanje karantene na domu
29. maja je začel veljati Sklep o izvajanju karantene na domu pri nalezljivi bolezni COVID-19, ki določa, da se pri bolezni COVID-19 karantena izvaja na domu. 29. maja pa je začel veljati tudi Odlok o izjemah, ki določa, da se oseba, ki je bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem COVID-19, ne napoti oz. se ji ne odredi ukrep karantene na domu, če je prebolela COVID-19 in je od začetka simptomov oziroma od pozitivnega rezultata testa minilo manj kot šest mesecev, je bila cepljenja, ali je prebolela COVID-19 in je bila v obdobju do največ osem mesecev od pozitivnega rezultata testa oz. začetka simptomov cepljena z enim odmerkom cepiva.

>> Podaljšan ukrep nadomestila za čakanje na delo
Z 28. majem se je bil podaljšan ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga določa 39. člen Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), in sicer do 30. junija 2021. Po 40. členu ZDUOP je to tudi maksimalno možno podaljšanje ukrepa.

>> Pregled veljavnih predpisov za zajezitev epidemije
Vlada je do 6. junija podaljšala večino omejitvenih ukrepov. V veljavi tako ostajajo omejitve pri ponujanju kulturnih storitev, kolektivnem uresničevanju verske svobode in javnem prevozu. Prav tako še vedno veljajo omejitev zbiranja ter obveznost nošenja mask v zaprtih javnih krajih in prostorih ter razkuževanja rok. Dopolnjen je odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov, ki od 28. maja določa obvezno uporabo zaščitnih mask za gledalce, ne pa tudi za športnike in strokovne delavce. V kongresni dejavnosti je od 31. maja dovoljena do polovična zasedenost fiksnih sedišč (med osebami mora biti eno sedišče prosto), zaposleni pa morajo izpolnjevati pogoj PCT. Med novostmi pri vstopu v državo je od 30. maja med drugim tudi možnost vstopa brez omejitev za otroke do 15. leta v organizirani skupini v spremstvu vzgojitelja, učitelja ali skrbnika, določitev temno rdečega in rdečega seznama in priznavanje negativnih testov in dokazil o preboleli bolezni iz Srbije.

>> Delo javnih uslužbencev v tujini
1. junija je začela veljati sprememba > Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, ki določa nove indekse življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov, ki se upoštevajo pri izračunu osnovne plače za delo javnih uslužbencev v tujini.

 

 

Drugi novi predpisi: UL št. 85 do 87

 

V javnosti še vedno odmeva ugotovitev KPK o združljivosti nadzorne funkcije predsednika Računskega sodišča v FIFI z njegovo funkcijo v enem najvišjih državnih organov slovenske države. V obrazložitvi odločitve nas KPK prepričuje, da je bila to pravno edina možnost ob siceršnji ureditvi ZIntPK, bolj poglobljena pravna analiza zadeve pa nam pokaže, da temu še zdaleč ni tako. Odločitev KPK se tako izkaže za zamujeno priložnost glede postavljanja primernih standardov etike in integritete v javnem prostoru in krepitve legitimnosti te sicer pomembne institucije.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Prepovedan promet z zdravili
Vrhovno sodišče je v preučitev prejelo zahtevo za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku glede protipravnega prometa z zdravili, v kateri je obsojenčev zagovornik navajal, da ravnanje ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, saj se mu očita prodaja substanc, ki se skladno s posebnimi predpisi uporabljajo kot zdravila, zdravila pa niso prepovedane droge. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljena, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo (VSRS Sodba I Ips 20536/2019) in pojasnilo, da za to, da promet z zdravilom, ki vsebuje prepovedano drogo, ni protipraven, ne zadošča, da je nek proizvod definiran kot zdravilo, pač pa mora tisti, ki ga v promet spravlja, izpolnjevati zakonske pogoje za opravljanje prometa z zdravili.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 209.000 judikatov slovenskih sodišč

 

mag. Andrej Ferlinc:
Drugačen pogled na pravni institut poskusa storitve kaznivega dejanja

dr. Andraž Teršek:
Strasbourška sodba glede obveznega cepljenja je - zelo nevarna

dr. Marijan Pavčnik:
Veljavnost, obvezna moč in uporabljanje predpisov

Tim Horvat:
Problemi diferencirane integracije v EU

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
8. junij 2021		Zakon o medijih (ZMed)
8. junij 2021		Zakon o železniškem prometu (ZZelP)
27. junij 2021		Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
9. november 2021		Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je doživel že 26 vplivov na besedilo in vse spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZFPPIPP.

V časovni lestvici je tudi vseh 27 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 391. člena - posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa le besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

V zakonodajni sledi pa spremljate vse stopnje priprav in sprejemanja vplivov na zakon.

ZFPPIPP je vsebinsko povezan z več kot 600 strokovnimi članki, 18 odločbami Državne revizijske komisije in več kot 5.600 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno). Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.