>> Kateri model opredelitve spolnih deliktov bomo sprejeli?
25. avgusta se je iztekla javna razprava o predlogu novele kazenskega zakonika. Ta med drugim spreminja definicijo posilstva, podaljšuje rok za novo sojenje po razveljavitvi sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom na pet let od razveljavitve pravnomočne sodbe, dopolnjuje pa tudi kaznivo dejanje tihotapljenja ljudi čez mejo.

Največ pozornosti je vsekakor požel predlog sprememb definicije posilstva. Po nekaj sodbah sodišč, ki so zelo ozko obravnavala spolno nasilje ali v sodbah celo opravičevala storilca, je v delu javnosti zelo narasel pritisk za spremembo definicije posilstva. Po sedanji definiciji se namreč neko spolno dejanje lahko šteje za posilstvo le, če storilec uporabi silo, da pride do spolnega dejanja.



Kazensko pravo pozna tri glavne modele opredelitve spolnih kaznivih dejanj, in sicer najstarejšega - model prisile, ki sta mu ob razvoju družbe in prava z izpeljankami sledila model ne pomeni ne ter kasneje še model ja pomeni ja. Kateri model opredelitve spolnih deliktov bomo torej sprejeli v Sloveniji?

 

 

>> Vlasta Nussdorfer: Nasilje novih obrazov

 

>> Odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru kriznih razmer
Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kriznih razmer je ukrep, ki si ga ne želi nobena pogodbena stranka. Navkljub temu so se številni delodajalci zaradi epidemije in njenih posledic prisiljeni odločiti za ta korak, pri čemer naj bodo pozorni predvsem na to, za kakšno obliko odpovedi se odločajo, pa tudi na to, da jo izpeljejo pravno ustrezno.

>> Skrite pasti skrajševanja delovnika
Slovenija dobiva novo podjetje, ki bo zaposlenim, četudi so na krajšem delovniku, priznalo zaposlitev za polni delovni čas, vključno z višino plače in drugimi pravicami. Stroka medtem ob tej na prvi pogled privlačni ureditvi opozarja na pokojninski vidik in vprašanje pravičnosti.

>> Nadomestilo plače v karanteni po vrnitvi iz Hrvaške
Nadomestila plač delavcev v karanteni od uveljavitve četrtega protikoronskega zakona 11. julija vnovič krije država, pri tem pa je višina po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Kolikšna plača pripada delavcem v karanteni, ki so na Hrvaško odšli pred petkom?

>> Konec subvencioniranega čakanja na delo?
Vlada intenzivno preučuje, ali podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo na september ali ne, končno odločitev pa naj bi sprejeli danes. Minister za delo Janez Cigler Kralj se nagiba k temu, da bi čim večji del gospodarstva usmerili na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnika.

>> Se obeta spreminjanje mej volilnih okrajev?
DZ po padcu predloga za uvedbo relativnega prednostnega glasu ne preostane drugega, kot da skuša sprejeti predlog o spremembi meja volilnih okrajev, je ocenil predsednik DZ Igor Zorčič.

>> Novela stanovanjskega zakona
Ministrstvo za okolje in prostor je v javni obravnavi osnutka novele stanovanjskega zakona, ki se je iztekla pretekli teden, prejelo pripombe 84 zainteresiranih oseb oz. deležnikov stanovanjske politike. Pripombe bo podrobno preučilo in dopolnjeno gradivo predloga zakona septembra dalo v medresorsko usklajevanje.

>> Številna nova pravila v cestnem prometu
Novela zakona o pravilih cestnega prometa, s katero želijo na infrastrukturnem ministrstvu povečati varnost, slediti trendom in opredeliti nova sredstva v prometu, je tik pred vladno obravnavo. Med drugim se obeta uzakonitev vožnje z e-skiroji in možnost zavijanja v desno pri rdeči luči na semaforju ter višje kazni za nekatere prekrške.

>> O Ulčnikovem umoru še višji sodniki
Odvetnik Aleš Novak se je na celjsko višje sodišče pritožil na obsodilno sodbo zoper 37-letnega Jako Ulčnika, ki so ga na celjskem okrožnem sodišču zaradi umora Milenka Penave marca 2005 v BiH obsodili na 15 let zapora. Novak namreč meni, da kriminalisti na kraju dogodka niso našli obtoženčevih sledi.

>> Prednjačile kršitve temeljnih pravic delavcev
Policija je v prvem polletju zaznala 4527 primerov kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete s 133 milijonov evrov povzročene škode. Število obravnavanih primerov te kriminalitete je na letni ravni upadlo za 14 odstotkov, obravnavana škoda pa za 30 odstotkov. S 1211 primeri so prednjačile kršitve temeljnih pravic delavcev.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Ustavno sodišče je sredi poletja objavilo svojo odločbo v zadevi U-I-129/19. V njej je na več mestih precedenčno presojalo o ustavnosti in zakonitosti Rebalansa proračuna iz leta 2019, Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 ter Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020. Odločilo je, da niti Rebalans niti Zakon nista bila protiustavna. Zahtevo za presojo zakonitosti Rebalansa in Odloka pa je zavrglo. Ker je odločba kot celota izrazito ustavnopravno problematična, si zasluži pozornost strokovne in širše javnosti, ki je doslej, najbrž zaradi poletja, povsem izostala.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Nina Plavšak:
Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč

Vesna Kranjc:
Prenehanje delovnega razmerja iz poslovnega razloga

Peter Podgorelec:
Dolžnosti uprave v zvezi z upravljanjem tveganj v delniški družbi

Kevin Rihtar:
Protidopinška pravila v luči varstva zasebnosti in osebnih podatkov

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ukrepi na mejnih prehodih
21. avgusta je začel veljati novi Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije. Odlok med izjeme, katerim osebam se ne odredi karantena ob povratku iz držav na rdečem oz. rumenem seznamu, po novem uvršča tudi poklicne športnike, njihovo spremljevalno osebje, športne delegate in sodnike zaradi udeležbe na uradnih tekmovanjih mednarodnih športnih zvez, osebe, ki so bile prepeljane z reševalnim ali sanitetnim vozilom, njihovo spremljevalno zdravstveno osebje, ter osebe, ki so člani tuje uradne delegacije in prihajajo v Slovenijo na podlagi potrdila ali uradnega vabila pristojnega državnega organa.

>> Urad Vlade RS za demografijo
5. septembra bo začel veljati Odlok o ustanovitvi in nalogah Urada Vlade RS za demografijo. Urad bo med drugim spremljal in analiziral demografska gibanja, pripravljal strateške državne dokumente in politike s področja demografije, ukrepe institucij na državni ravni s področja demografske politike, ključne državne projekte, ki vplivajo na izboljšanje demografskih kazalnikov, usklajeval bivanjsko politiko starejših, ozaveščal družbo o demografskih izzivih in spremenjenih demografskih razmerjih ter spremljal demografsko politiko drugih držav.

>> Institucionalno varstvo
Uredba o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži, ki je začela veljati 22. avgusta, določa metodologijo ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži.

>> Osnova za plačilo pomožnih policistov
Spremembe > Uredbe o pomožni policiji, ki bodo veljale od 5. septembra in se uporabljale od 1. oktobra, zvišujejo osnovo za plačilo pomožnih policistov. Kot osnova se za plačilo določi osnovna plača javnega uslužbenca v 24. plačnem razredu, in ne več v 21. plačnem razredu.

>> Davčno načrtovanje
Objavljeno je bilo Obvestilo o začetku veljavnosti > Večstranske konvencije o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (MVKPZDO), ki obvešča, da velja Konvencija od 1. julija 2018. Konvencija je namenjena reševanju problematike strategij davčnega načrtovanja, ki izkorišča vrzeli in neskladja v davčnih pravilih za umetno preusmerjanje dobičkov na lokacije z nizko ali ničelno obdavčitvijo, kar ima za posledico manjše ali ničelno plačilo skupnega korporacijskega davka.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 110 - 114

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Poenostavitev zakonodaje EU
Komisija je objavila letno študijo o prizadevanjih za poenostavitev zakonodaje EU, preprečevanju pretiranega urejanja in zmanjševanju regulativnega bremena. Iz študije izhaja, da je bilo lani sprejetih 31 pobud s ciljem poenostavitve in zmanjšanja bremena; zaključenih je bilo 14 ocenjevanj in preverjanj ustreznosti; 79 pobud še ni sprejetih, prav tako še ni zaključenih 49 ocenjevanj.

>> Pravica do zdravljenja
Evropska komisija bo registrirala novo evropsko državljansko pobudo, in sicer Pravico do zdravljenja. Organizatorji te pobude pozivajo EU, naj javno zdravje postavi pred zasebni dobiček ter naj cepiva in zdravljenja v zvezi s pandemijami razglasi za globalno javno dobro, ki je prosto dostopno vsem. Evropska državljanska pobuda je dragoceno orodje v rokah evropskih državljanov, ki jim omogoča, da prispevajo k oblikovanju politik EU. To orodje je od 1. januarja 2020 postalo še bolj državljanom prijazno, ko so se začela uporabljati nova pravila evropske državljanske pobude.

>> Kolikšen znesek iz sheme SURE se obeta Sloveniji?
Evropska komisija je Svetu predložila predloge sklepov za dodelitev finančne podpore v višini 81,4 milijarde evrov za 15 držav članic v okviru instrumenta SURE. Ko bo Svet te predloge odobril, bo finančna podpora zagotovljena v obliki posojil, ki jih bo EU državam članicam odobrila pod ugodnimi pogoji.

>> Pravila o poreklu v preferencialnih trgovinskih sporazumih
Evropska komisija je v ponedeljek sprejela sveženj predlogov, katerega cilj je povečati trgovino med EU in sosednjimi državami v panevro-mediteranski regiji, s čimer bo prispevala h gospodarskemu okrevanju po izbruhu koronavirusa. Namen posodobitve preferencialnih trgovinskih sporazumov EU s temi državami je narediti "pravila o poreklu" v teh sporazumih prožnejša in podjetjem prijaznejša.

>> Komisar Phil Hogan odstopil
Evropski komisar za trgovino Phil Hogan je odstopil s položaja, potem ko se je nanj vsul plaz kritik, ker se je minuli teden na Irskem udeležil elitne zabave, na kateri so se kršili ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je relativno nov predpis, je doživel že devet vplivov, ki so v celoti upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZJN-3.

V časovni lestvici je predhodnik tega zakona in vseh 10 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 22. člena o mejnih vrednostih za objave). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

V zakonodajni sledi lahko spremljate vse stopnje priprav in sprejemanja vplivov na zakon.

ZJN-3 je ob vsakem posameznem členu povezan s KOMENTARJEM zakona ter z več kot 250 strokovnimi članki in več kot 720 odločbami Državne revizijske komisije.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.