V zadnjih letih je v Sloveniji odmevalo več primerov, ki so po razveljavitvi prvega sojenja zastarali še preden bi lahko sodišče znova razsodilo. Kazenski zakonik (KZ-1) namreč trenutno predvideva dveletni zastaralni rok, kadar je pravnomočna sodba v postopku za uveljavitev izrednega pravnega sredstva razveljavljena. Tako na Okrožnem sodišču v Ljubljani "hitijo" s tretjim sojenjem Milku Noviču zaradi očitkov, da je umoril nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, zadeva je namreč po razveljavitvi tik pred zastaranjem.
V preteklosti je bila pod vprašajem zadeva Istrabenz, v kateri je bil nekdanji prvi mož družbe Igor Bavčar leta 2017 le tri tedne pred zastaranjem pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi preprodaje delnic Istrabenza. Leta 2017 pa je dokončno zastarala zadeva Patria, v kateri je bil sedanji premier Janez Janša obdolžen sprejemanja obljube daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov Patria. Odločitev o zastaranju je tedaj potrdilo tudi vrhovno sodišče, ko je zavrnilo zahtevo Janše za varstvo zakonitosti, ki jo je ta vložil zaradi odločitve ljubljanskega okrajnega sodišča o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja.
Ob vsakem takem odmevnejšem primeru so letele kritike na dveletni rok, ker da je prekratek. Ministrstvo za pravosodje tako zdaj s predlogom novele kazenskega zakonika rok za novo sojenje po razveljavitvi sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom oz. z ustavno pritožbo določa na pet let od razveljavitve pravnomočne sodbe.
V zadnjih letih se je ob povečanem pritisku nezakonitih migrantov za vstop v Evropo povečalo tudi število primerov kaznivih dejanj prevažanja migrantov. Ob tem se je izkazalo, da je sedanja opredelitev tega kaznivega dejanja pomanjkljiva. Tako ministrstvo 308. člen KZ-1 med drugim dopolnjuje s tem, da bi kaznivo dejanje postalo tudi prevažanje ilegalcev po ozemlju države, ne le čez mejo, ter da bi kaznivi postali tudi taki načini prevoza migrantov, ki ogrožajo zdravje in življenje ljudi.
Največ pozornosti pa je vsekakor požel predlog sprememb definicije posilstva. Po nekaj sodbah sodišč, ki so zelo ozko obravnavala spolno nasilje ali v sodbah celo opravičevala storilca, je v delu javnosti zelo narasel pritisk za spremembo definicije posilstva. Po sedanji definiciji se neko spolno dejanje lahko šteje za posilstvo le, če storilec uporabi silo, da pride do spolnega dejanja.
Kakšne modele opredelitve spolnih deliktov poznajo kazenski sistemi?
Kazensko pravo pozna tri glavne modele opredelitve spolnih kaznivih dejanj, in sicer najstarejšega - model prisile, ki sta mu ob razvoju družbe in prava z izpeljankami sledila model ne pomeni ne ter kasneje še model ja pomeni ja.
Model prisile
Najstarejši med modeli, ki jih kazenskopravni sistemi v svetu poznajo, je model prisile. Ta kaznivo dejanje posilstva razume kot prisiljenje, ko torej storilec s silo in grožnjo doseže spolno občevanje. Kot poudarjajo avtorji analize Ustreznejša obravnava spolne kriminalitete, ki so jo leta 2018 objavili na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, večina držav šteje kot uporabo nasilja tudi skrivni vnos različnih opojnih snovi brez svobodnega soglašanja žrtve, druge pa uporabo takih snovi celo izrecno dodatno razglašajo kot uporabo sile. Ena izmed glavnih kritik modela je zagotovo zahteva žrtve po upiranju storilcu, kar v praksi lahko pomeni, da bi se žrtev še huje izpostavila nevarnosti. Pričakovati slednje od žrtve je ne zgolj neprimerno, ampak tudi nerazumno, opozarjajo avtorji analize.
Model ne pomeni ne
Ta model pojmuje privolitev k spolnemu dejanju na način, da privolitve v spolno dejanje ni v tistem trenutku, ko oseba reče "ne" na kakršno koli spolno pobudo. Žrtev mora svoje nesoglasje jasno izraziti z "ne" oz. na drug primerljiv verbalni način, sicer pravo po tem modelu domneva, da se je žrtev strinjala s spolnim odnosom. Po tem modelu ni več pogoja, da mora storilec uporabiti silo ali groziti z njo, niti se ne zahteva od žrtve, da se napadalcu fizično upre. A kot opozarjajo avtorji študije pravne fakultete, ta model ne upošteva, da žrtev nasilja pogosto ne reče "ne", ampak ostane tiho ali popolnoma pasivna, lahko ohromi zaradi šoka ali strahu.
Model ja pomeni ja
Temelj modela ja pomeni ja je privolitev oziroma oz. pritrdilno soglasje vseh udeleženih v spolnem odnosu. Kot poudarjajo avtorji študije pravne fakultete, mora tisti, ki da pobudo za spolno ravnanje, pred tem pridobiti privolitev druge osebe. Če iz besed oz. dejanj druge osebe ne izhaja jasen "da", pa gre za kaznivo dejanje. To velja tudi v primeru, da je druga oseba v odnosu zgolj pasivna. Ta kazenskopravni model je razmeroma mlad, v teoriji obstajajo številne različice, ki se med seboj razlikujejo po obliki privolitve (verbalna, neverbalna), dometu (vsa spolna ravnanja ali le spolno občevanje) in po tem, kdo nosi dokazno breme (tožilstvo ali obdolženec). Tovrstne sisteme so že uzakonile Švedska, Anglija in Wales.
Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja, se zavzemajo, da bi Slovenija uzakonila t. i. model soglasja, po katerem se za posilstvo šteje vsako dejanje, h kateremu žrtev ni dala soglasja. V času ministrovanja Andreje Katič je sicer izgledalo, da bo ministrstvo stopilo naproti tem pobudam, a se je sedanja ministrica Lilijana Kozlovič odločila za drugačno pot. Predlog novele vsebuje model veta, s čemer je ministrstvo bolj prisluhnilo mnenju tožilske stroke.
Ljubljana, 23. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.