Kot pravijo na ministrstvu, prejete pripombe vsebujejo različno število predlogov za dopolnitve osnutka zakona. Prvi pregled prejetih pripomb kaže, da jih je bilo 22 vsebinsko vezanih na celotno področje zakona, 35 na področje upravljanja z večstanovanjskimi stavbami, 27 pa na najemna razmerja ter izvajanje stanovanjske politike.
Ministrstvo želi z novelo med drugim zagotoviti, da obstoječi fond javnih najemnih stanovanj ne bi več propadal in da bi stanovanjski skladi lahko zagotovili dodatna javna najemna stanovanja.
Tako je predvideno zvišanje neprofitne najemnine in hkratna prilagoditev subvencij najemnine. Točka za izračun te najemnine namreč ni bila revalorizirana od leta 2007, tako da skladom priliv iz te najemnine ne omogoča vzdrževanja stanovanj.
Stanovanjski skladi bi se po osnutku lahko višje zadolževali, kot se lahko sedaj, tako da bi lahko gradili dodatna stanovanja. Imeli bi tudi predkupno pravico na zemljiščih za gradnjo večstanovanjskih stavb, ki bi jih prodajale občine.
Dodatna stanovanja si ministrstvo obeta tudi z ustanovitvijo javne najemniške službe, prek katere bi lahko lastniki oddajali svoja stanovanja, ne da bi se pri tem ukvarjali z iskanjem najemnikov, sklepanjem pogodb in podobno. Lastniki bi se s službo dogovorili za mesečno nadomestilo za uporabo stanovanja, ostale stvari bi urejala najemmniška služba.
Osnutek med drugim predvideva tudi spremembe pri potrebnih soglasjih etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah za določena dela. Novela bi tudi uvedla obveznost upravnikov, da za vsako stavbo odprejo ločen fiduciarni račun za sredstva rezervnega sklada.
Predvideno je skrajšanje odpovednega roka tako za najemnika kot za najemodajalca, če ni s pogodbo določeno drugače, s sedanjih 90 na 60 dni, ter skrajšanje roka za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, s 60 na 30 dni.
