>> Svet Evrope ob 70-letnici izpostavlja pravico do pritožbe na ESČP
Svet Evrope, najstarejša vseevropska mednarodna organizacija za varovanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava, je v nedeljo praznoval 70 let. Ob tem so izpostavili, da ima prvič v evropski zgodovini vseh 830 milijonov ljudi, "ki živijo v skupnem pravnem prostoru Sveta Evrope", pravico, da se pritožijo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot sedanje izzive so izpostavili upravljanje revolucije umetne inteligence, moderno suženjstvo in naraščajoče neenakosti v mnogih družbah. Pri soočenju z njimi bo Svet Evrope črpal iz svojega sistema konvencij in volje članic, da najdejo multilateralne rešitve, od katerih bodo imeli koristi državljani v Evropi, so poudarili. Svet Evrope, ki nima naddržavnih pristojnosti in ima sedež v Strasbourgu v Franciji, je bil ustanovljen z Londonsko pogodbo, ki jo je 5. maja 1949 v Londonu podpisalo 10 držav - Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in Velika Britanija. Sledile so druge države, Slovenija je članica postala leta 1993. Sedaj ima 47 članic, status opazovalke pa imajo Sveti sedež, ZDA, Kanada, Japonska in Mehika ter Izrael.

>> Zahteva za oceno ustavnosti novele ZKP-N
Poslanski skupini SDS in Levice sta na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih členov novele > Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Vlagatelji menijo, da gre pri določbah, ki urejajo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost. Zahtevajo oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter člena 149 b in c, 156. člena in drugega stavka prvega odstavka 216. člena ZKP. Sodišču predlagajo, naj do svoje končne odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb novele zakona v celoti zadrži njegovo izvrševanje, omenjena določila razveljavi ter Vladi in Državnemu zboru naloži uskladitev z Ustavo v roku dveh mesecev.

>> Noveli ZDT-1C in ZOdv-F pripravljeni za obravnavo na seji DZ
Parlamentarni odbor za pravosodje je za obravnavo na seji DZ pripravil predlog novele zakona o državnem tožilstvu in predlog novele zakona o odvetništvu, ki sta posledica prilaganja evropskim direktivam. Pri noveli ZDT-1C gre za uskladitev in prilagoditev veljavnega zakona z evropsko uredbo, ki vzpostavlja Evropsko javno tožilstvo (EJT). To je predvideno kot nadnacionalni tožilski organ, ki bo neodvisno od političnih interesov držav članic zagotovil učinkovit kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj, s katerimi se posega v finančne interese oziroma proračun EU. Predlog novele ZOdv-F pa ureja možnost opravljanja storitev in opravljanje odvetniškega poklica na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Sloveniji tudi za državljane članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice.

>> Osnutek zakona o katastru nepremičnin v javni obravnavi
Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj dalo v javno obravnavo osnutek zakona o katastru nepremičnin. Ta bo združil sedanja zemljiški kataster in kataster stavb ter bo tako temeljna evidenca podatkov o stavbah in parcelah. Ministrstvo pripombe in predloge pričakuje do 6. junija.

>> Predlog sprememb postopka izbora evropskega komisarja
NSi predlaga spremembo določil Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, ki urejajo postopek oblikovanja predloga za evropskega komisarja iz Slovenije. Predlagajo, naj vlada najprej pridobi pisno soglasje večine evropskih poslancev iz Slovenije, šele nato o predlogu odloči in predlog posreduje Državnemu zboru RS.

>> V zadevi Stephan zaključili dokazni postopek
Okrožno sodišče v Ljubljani je v ponedeljek zaključilo dokazni postopek v sojenju libanonskemu znanstveniku Michelu Stephanu, ki ga obtožnica bremeni napeljevanja k uboju enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu Janeza Plavca. Zaključne besede tožilstva in obrambe so predvidene za čez teden dni, ko bo najverjetneje izrečena tudi sodba.

>> Kandidati za ustavnega sodnika
V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so na poziv prejeli tri predloge možnih kandidatov za sodnika Ustavnega sodišča RS. To so odvetnik Rok Čeferin, nekdanji vodja vladne zakonodajne službe Janez Pogorelec in nekdanji novinar Marjan Lekše, so sporočili iz predsednikova urada. Rok za podajo predlogov kandidatov se je sicer iztekel v ponedeljek. Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) določa, da je za ustavnega sodnika lahko izvoljen slovenski državljan, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Mandat ustavnega sodnika traja devet let. Naslednja, ki ji bo potekel mandat, bo ustavna sodnica Dunja Jadek Pensa, ki ima mandat do 14. julija prihodnje leto.

>> Dva kandidata za namestnika predsednika KPK
Izbirna komisija, ki izbira namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je kot primerna ocenila dva od treh prijavljenih kandidatov, in sicer Zorana Dimovića in Rajka Geriča. Sedanjemu namestniku predsednika KPK Igorju Lambergarju se mandat izteče 16. junija, novi namestnik bo imenovan za dobo petih let.

>> Zagovornik načela enakosti lani diskriminacijo z odločbo ugotovil v enem primeru
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku DZ Dejanu Židanu predal redno letno poročilo za leto 2018, v katerem so skupaj obravnavali 223 zadev. Od tega je bilo 149 zadev zaključenih, 74 zadev pa je še v reševanju. V postopku ugotavljanja diskriminacije so izdali prvih pet odločb po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) v povezavi z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). Diskriminacijo so ugotovili v enem primeru.

>> Poziv k vzpostavitvi eVročanja
Furs ugotavlja, da si nekatere pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo še niso uredile vsega potrebnega za prejemanje elektronsko vročenih dokumentov. Ker je seznam teh dokumentov vse daljši, podjetnike in podjetja prihodnji teden vabijo k obisku finančnih uradov, kjer jim bodo pomagali vzpostaviti ta sistem.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Strokovna podpora žrtvam kaznivih dejanj
Spremembe in dopolnitve > Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki bodo začele veljati 18. maja, uporabljati pa se bodo začele 18. avgusta, uvajajo novo socialnovarstveno storitev, ki bo na sistemski ravni zagotovila ustrezno podporo žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinskim članom. Gre za uvedbo strokovne obravnave žrtev kaznivih dejanj, ki bo zajemala prepoznavanje stiske upravičenca, seznanjanje, usmerjanje in vodenje, da bi žrtvi kaznivega dejanja omogočili ustrezno psihološko, socialno in finančno izboljšanje položaja. Strokovno obravnavo oziroma svetovanje bodo izvajali delavci v lokalnih enotah centrov za socialno delo. Upravičenec do strokovne podpore pa je lahko vsakdo, ki je žrtev kaznivega dejanja, storjenega v RS, ne glede na to, ali je kaznivo dejanje prijavil. Kadar je kaznivo dejanje storjeno izven ozemlja RS, je upravičenec oseba, ki ima v RS stalno ali začasno prebivališče. Kadar je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za upravičence do podpore štejejo tudi njen zakonec oziroma oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojenec ali posvojitelj, bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna preživljati. Z novelo ZSV-I se v slovenski pravni red prenaša t. i. Direktiva 2012/29/EU o žrtvah v delu, ki se nanaša na zagotavljanje podpore žrtvam kaznivih dejanj.

>> Davčna razbremenitev regresa že velja
4. maja sta začeli veljati noveli Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki prinašata ugodnejšo davčno obravnavo regresa za letni dopust. Novela ZPIZ-2F določa, da za regres v višini do sto odstotkov povprečne plače ne bo treba obračunati prispevkov za socialno varnost, v skladu z novelo ZDoh-2U pa se regres do te višine ne bo všteval v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Po doslej veljavni ureditvi je bilo treba od celotnega regresa obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost pa takrat, kadar je bil višji od 70 odstotkov povprečne plače. Ugodnejša davčna obravnava regresa, ki ga morajo delodajalci vsako leto izplačati najpozneje do 1. julija, se bo uporabljala že za letos. Kdor je letošnji regres že prejel oziroma ga je prejel pred uveljavitvijo zakonskih sprememb, bo že plačane prispevke in akontacijo dohodnine prejel vrnjeno.

>> Rimski statut ICC
Ministrstvo za zunanje zadeve je 30. aprila sporočilo, da so spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejete v Kampali, 10. in 11. junija 2010, za Slovenijo začele veljati 25. septembra 2014. Gre za dopolnitev 8. člena Statuta, ki ureja vojna hudodelstva in ureditev jurisdikcijskega mehanizma in definicije kaznivega dejanja agresije (8.a člen), kar pred dopolnitvijo ni bilo vključeno v Statut.

>> Ponudbe za delo v Sloveniji
27. aprila so začele veljati spremembe in dopolnitve > Odredbe o zgornji meji števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji za leto 2019, ki dvigujejo zgornjo mejo števila ponudb za delo zdravnikov specialistov v Sloveniji za leto 2019 iz 35 na 91, in sicer tako, da se doda zgornja meja 1 ponudbe za delo zdravnikov specialistov otroške kirurgije z dodatnimi znanji iz otroške kardiovaskularne kirurgije ter zgornja meja 55 ponudb za delo zdravnikov specialistov družinske medicine.

>> Izvajanje forenzične dejavnosti
11. maja bo začela veljati Uredba o akreditaciji za izvajanje forenzične dejavnosti, s katero se v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2009/905/PNZ z dne 30. novembra 2009 o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, določata obvezna akreditacija Nacionalnega forenzičnega laboratorija in priznavanje rezultatov akreditiranih izvajalcev laboratorijskih dejavnosti iz drugih držav članic Evropske unije.

>> Zavarovalno zastopanje in posredovanje
11. maja bosta začela veljati tudi Sklep o poročanju oseb, ki opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja in Sklep o podrobnejših pogojih za stalno poklicno usposabljanje zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov. Sklep o poročanju določa podrobnejšo vsebino poročil iz 571. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), zavezance za poročanje, način ter roke poročanja. Sklep o podrobnejših pogojih za stalno poklicno usposabljanje pa natančneje opredeljuje vsebino šestega odstavka 561. člena ZZavar-1 ter določa postopke za izkazovanje ustreznosti stalnega poklicnega usposabljanja.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 26 - 29

 

Sodniki so praktično in empirično vzgajani ter prek predavanj in slavnostnih govorov na raznih »dnevih sodstva« (kakršen je bil npr. tisti v Olimju v začetku junija 2014) ter tudi prek šolanja v sodniških šolah, ki jih vodi preverjena in skrbno izbrana, sicer nominalno sodstvu pripadajoča »ravnateljica« ali »ravnatelj«, sistematično oblikovani tako, da bi se čutili močne in neodvisne samo v »tropu«, kot posamezniki pa le prekarno, ali zgolj redki in le malokdaj. To rojeva značilen avtoritaren, birokratsko oblasten vzorec obnašanja: navzdol in navzven vzvišeno oblasten, formalen, ohol, včasih že onkraj meja pravnega cinizma, navzgor in navznoter pa ubogljiv, pokorljiv, plašen in iščoč zaščito.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Vesna Kranjc:
Zastaranje, pravna narava terjatev, občasne terjatve

Sašo Šilec:
Obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem

Dušan Mitrović:
Institut cenovnih škarij - kazalnik razlik med cilji konkurenčnega prava v ZDA in EU

Jure Jakšić:
Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo zaradi stresa na delovnem mestu

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ureditev dodatka na delovno dobo v kolektivnih pogodbah
Vrhovno sodišče je po petih letih negotovosti podalo odločitev glede vprašanja, koliko svobode imajo socialni partnerji pri urejanju dodatka na delovno dobo v kolektivnih pogodbah. Vrhovno sodišče je potrdilo stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter socialnih partnerjev, da veljavna pravna ureditev dopušča socialnim partnerjem dogovor tako glede višine odmernega odstotka kot tudi pogojev (dolžine in načina upoštevanja delovne dobe) za določitev dodatka na delovno dobo v kolektivnih pogodbah.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 188.275 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Ali besedilo ZJN-3, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je relativno nov predpis, je doživel že pet vplivov, ki so v celoti upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZJN-3.

V časovni lestvici je vseh šest verzij prečiščenih besedil, kot so se spreminjala od objave zakona, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona. Primerjalnik členov pa omogoča natančen vpogled v spremembo vsebine posameznega člena, saj primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 22. člena, ki določa mejne vrednosti za objave). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZJN-3 je ob vsakem posameznem členu povezan s komentarjem zakona ter z več kot 200 strokovnimi članki in več kot 600 odločbami Državne revizijske komisije.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
11. maj 2019		Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)
18. avgust 2019		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
14. september 2019		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.