>> Dobrodošli na novem portalu IUS-INFO!
Osrednji pravni informacijski portal IUS-INFO, ki je z vami že 30 let, smo prenovili. Pregledneje urejeni dokumenti prinašajo še več informacij, dodatne funkcionalnosti in prijaznejšo uporabo.



Seveda se ne bomo ustavili in bomo tudi v prihodnje portal še naprej nadgrajevali in vas obveščali o vseh novostih. V dosedanji obliki bo dostopen le še do konca letošnjega leta.

>> ESČP v zadevi Lekić tudi v drugo pritrdilo Sloveniji
Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi na ravni velikega senata ugotovilo, da v zadevi Lekić proti Sloveniji zaradi izbrisa iz sodnega registra brez predhodne likvidacije ni prišlo do kršitve pravice do mirnega uživanja premoženja. Sodba se sicer nanaša le na enega pritožnika, a pomeni stališče do zakonodaje, ki ureja izbris podjetij.

>> Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen > Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti osmih členov Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ), ki jih je tudi izpodbijal Državni svet. Neustavni 4. člen zakona o določitvi volilnih enot določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon. Ugotovilo je namreč, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. Nekdanji pravosodni minister Miha Kozinc pravi, da je bilo pri njihovem določanju veliko najrazličnejših pritiskov strank in lokalnih skupnosti.

>> Vlada sprejela predlog novega zakona o nepravdnem postopku
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novega zakona o nepravdnem postopku, katerega primarni cilj je zagotovitev učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. Ključni razlog za sprejem novega zakona je povezan s sprejetjem Družinskega zakonika (DZ), ki se začne uporabljati 15. aprila prihodnje leto in po katerem bodo o vseh družinskopravnih razmerjih odločala sodišča v nepravdnem postopku. Poglavitne rešitve zakona gredo v smeri večjega vsebinskega odločanja sodišč v družinskih zadevah in poudarjanja vloge sodnika v teh postopki, saj bo lahko glede na konkretne okoliščine za varstvo oseb sprejemal postopkovno najprimernejšo rešitev. Predlog zakona tudi reformira izredna pravna sredstva v nepravdnih postopkih in daje večjo vlogo vrhovnemu sodišču, ki bo tudi v teh postopkih imelo možnost poenotenja sodne prakse, še navajajo na pravosodnem ministrstvu.

>> Vrsta vprašanj v zvezi z družinskimi sodišči
Med številnimi novostmi, ki jih prinaša Družinski zakonik (DZ), je tudi selitev odločanja o ukrepih za varstvo otroka na okrožna sodišča, zato so se na sodiščih lotili intenzivnih priprav na prevzem novih nalog. Družinsko sodišče bo odločalo o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o nujnih ukrepih pa še naprej center za socialno delo (CSD), kar naj bi zagotovilo hitrejše varstvo, kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne odredbe. Prav tako bo sodišče lahko odločilo, da sta skupna vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, pa čeprav se starša o tem ne sporazumeta. Po polžje pa napreduje iskanje dodatnih sodnih izvedencev psihologije oz. družinske psihologije, katerih mnenja bodo sodišča potrebovala za odločanje v postopkih po družinskem zakoniku. Tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič je v nedavnem intervjuju ocenila, da prve mesece "zagotovo ne bo lahko". Opozorila je, da bodo verjetno potrebne nekatere spremembe družinskega zakonika. "V kakšnem obsegu, težko napovem," je dodala.

>> Novela zakona o KPK ne prinaša vseh potrebnih rešitev
Predlog novele zakona o preprečevanju korupcije je praktično enak predlogu, kot ga je v DZ vložila prejšnja vlada, pri čemer za delovanje KPK ne prinaša rešitev, ki bi jih moral, je povedal predsednik KPK Boris Štefanec. Najnovejši predlog novele ne daje KPK novih pristojnosti, ki bi jih potrebovala, pač pa ji te celo jemlje. Najbolj je razočaran, ker jim jemlje pristojnost obravnave korupcije v konkretnem primeru. "Stojimo namreč na stališču, da gre pri korupcijskem dejanju za dejanje posameznika," je dejal.

>> Za zamude v preiskavi Teš 6 odgovorno sodišče
Ključni razlogi za zamude pri sodni preiskavi zadeve Teš 6, ki jo je okrožno sodišče v Celju uvedlo februarja, so bolniški staleži preiskovalnih sodnikov, zaslišanja "vprašljive uporabnosti", preobremenitev sodnikov z drugimi, manj nujnimi zadevami, neuporaba mednarodne pravne pomoči in zamujanje pri odzivanju na urgence. Sodišče je sodno preiskavo uvedlo dve leti in pol po tem, ko je to že novembra 2014 zahtevalo specializirano državno tožilstvo. Sodna preiskava, ki je junija letos z zavrnitvijo pritožb osumljenih postala pravnomočna, še vedno traja.

>> Na nekatere odločbe ustavnega sodišča ni odziva že več let
Odhajajoči predsednici ustavnega sodišča Jadranki Sovdat se zdi nedopustno, da na nekatere odločbe ustavnega sodišča že po več let ni odziva. "To je velika anomalija v delovanju pravne države," je poudarila. Po njenem je nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča lahko tudi razlog za ustavno obtožbo, "saj gre vendar za kršitev ustave".

>> Verica Trstenjak z opozorili glede statusa in pogojev dela zapušča Sodni svet
Profesorica za evropsko pravo Verica Trstenjak z namenom, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo Sodnega sveta, z 31. decembrom odstopa kot njegova članica, poročajo mediji. "Sodni svet je ustavna institucija. Trenutni položaj v praksi pa po moji oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela," je navedla.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Davek od dohodkov pravnih oseb
7. decembra so bile objavljene spremembe in dopolnitve > Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki bodo začele veljati 1. januarja 2019. Z novelo se v slovenski pravni red delno prenaša Direktiva Sveta 2016/1164 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Novi 2.a člen določa splošno pravilo o preprečevanju zlorab, ki se uporabi takrat, ko vsa druga pravila določena v zakonu, ne preprečijo pridobitve davčne ugodnosti na nepristen način, posledica njegove uporabe pa bo obdavčenje brez priznanja davčne koristi oz. ugodnosti, ki je bila pridobljena s prakso izogibanja davku. Poleg tega je dodano novo poglavje, ki določa definicijo nadzorovane tuje družbe ter obravnavo in izračun njenega dohodka.

>> Stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti
8. decembra so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1), katerih predlagatelj je bil Državni svet. Poglavitna rešitev zakona je vzpostavitev pravne podlage za dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem države ter predvsem samoupravnih lokalnih skupnosti za leto 2018 in sprejetje ter dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019, tudi če postopki za sprejem in spremembo omenjenih dokumentov niso bili začeti pred uveljavitvijo ZSPDSLS-1, torej pred 10. marcem 2018 (primerjalnik 96. člena - prehodno obdobje).

>> Realizacija dogovorov s sindikati
8. decembra je začela veljati sprememba > Uredbe o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede, ki sledi Sporazumu o razreševanju stavkovnih zahtev in Dogovoru o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, s katerima so se dogovorili tudi o povišanju plač. Vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev bodo pridobili najmanj en plačni razred, nekaterim se bodo plače izboljšale za dva, tri ali celo štiri plačne razrede. Višji bodo dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas. Poleg jubilejne nagrade za 30 let se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini, višja bo odpravnina ob upokojitvi. Zaposleni z minimalno ali nižjo plačo pa bodo decembra prejeli še poračun za višji regres v višini dobrih 200 evrov bruto. Predvidena je postopna uveljavitev dvigov, s 1. januarjem 2019 prvi plačni razred povišanja, s 1. novembrom 2019 drugi, tretji plačni razred povišanja pa s 1. septembrom 2020.

>> Drugi predpisi
Med zadnjimi objavami Uradnega lista RS so bile tudi:
    • Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije; veljavnost od: 7. december 2018
    • Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije; veljavnost od: 7. december 2018
    • Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije; veljavnost od: 7. december 2018
    • Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND); veljavnost od: 8. december 2018 - aneks
    • Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS); veljavnost od: 8. december 2018 - aneks št. 12
    • Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks št. 4
    • Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti - tarifni del; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks št. 3
    • Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks
    • Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks
    • Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks
    • Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks
    • Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks
    • Kolektivna pogodba za kmetijsko dejavnost - tarifni del; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks št. 3
    • Kolektivna pogodba za gozdarsko dejavnost - tarifni del; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks št. 3
    • Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks
    • Kolektivna pogodba za dejavnost okolja in prostora - tarifni del; veljavnost od: 8. decembra 2018 - aneks št. 3
    • Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva - tarifni del; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks št. 3
    • Kolektivna pogodba Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve Republike Slovenije - tarifni del; veljavnost od: 8. december 2018 - aneks št. 3

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 79 in 80

 

>> Sodišče EU: Velika Britanija lahko enostransko ustavi brexit
Velika Britanija se še lahko enostransko in brez posvetovanja z drugimi članicami Evropske unije odloči, da marca prihodnje leto ne bo izstopila iz povezave. To možnost ima, dokler ne začne veljati Dogovor o izstopu med EU in Veliko Britanijo oz. do izteka postopka za prenehanje članstva, je v ponedeljek odločilo Sodišče EU v Luksemburgu.

>> Sodišče EU: Program odkupovanja obveznic ni v nasprotju s pravnim redom EU
Program odkupovanja obveznic, ki ga je z namenom spodbujanja inflacijskih pritiskov in podporo gospodarskemu okrevanju marca 2015 začela izvajati Evropska centralna banka (ECB), ne presega mandata ECB in ne krši prepovedi monetarnega financiranja držav, je danes presodilo Sodišče EU (Zadeva C-493/17), na katerega se je obrnilo nemško ustavno sodišče.

>> Sodišče EU razveljavilo desetmilijonsko kazen Krki
Sodišče EU je deloma razveljavilo kazen, ki jo je leta 2014 francoski farmacevtski družbi Servier in še petim proizvajalcem generičnih zdravil, med katerimi je tudi slovenska Krka, zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje izrekla Evropska komisija. Krka lahko tako pričakuje vračilo že plačane kazni v višini 10 milijonov evrov.

>> Nova pravila za zaščito otrok v čezmejnih družinskih postopkih
Nova zakonodaja, ki jo je predlagala Evropska komisija, bo pospešila pravne in upravne postopke ter zagotovila, da se vedno upošteva, kar je v najboljšem interesu za otroka. V EU se vsako leto loči približno 140.000 mednarodnih parov, zgodi pa se do 1.800 čezmejnih starševskih ugrabitev. Nova pravila ukinjajo vmesne postopke in usklajujejo pogoje, pod katerimi se lahko odločitev zavrne ali odloži, kar bo pospešilo izvajanje odločitev. Otroci pa bodo dobili priložnost, da izrazijo svoje mnenje v vseh postopkih, ki jih zadevajo, zlasti glede skrbništva in v primeru starševske ugrabitve. Uredba uvaja tudi jasnejša pravila o namestitvi otroka v drugo državo članico in primerih ugrabitve otroka. Svet EU naj bi v naslednjih mesecih dokončno sprejel uredbo.

>> Učinkovitejši boj proti davčnim goljufijam
Evropska komisija je predstavila nove ukrepe za nemoten prehod na nova pravila EU o DDV-ju pri e-trgovanju, ki bodo začela veljati januarja 2021. V torek sprejeti predlogi določajo podrobne ukrepe, ki bodo spletnim tržnicam omogočali učinkovitejši boj proti davčnim goljufijam ter zmanjšali upravno breme za podjetja, ki svoje izdelke prodajajo po spletu. Predstavljeni ukrepi so del širših prizadevanj EU v boju proti goljufijam na področju DDV-ja in za izboljšanje pobiranja DDV-ja pri spletni prodaji. Državam EU naj bi pomagali izterjati 5 milijard evrov davčnih prihodkov, ki so vsako leto izgubljeni v tem sektorju. Ta številka naj bi do leta 2020 dosegla 7 milijard evrov.

>> Oblikovanje varnostne unije
Evropska komisija je predstavila poročilo o napredku pri oblikovanju varnostne unije od oktobrskega Evropskega sveta. Napredek je opazen pri več varnostnih pobudah, med katerimi sta tudi predlog za odstranjevanje terorističnih spletnih vsebin in okrepitev evropske mejne in obalne straže. Vendar morata Evropski parlament in Svet EU pospešiti delo, da bosta lahko vse varnostne predloge v obravnavi potrdila še pred evropskimi volitvami maja 2019.

>> Dogovor o okrepitvi kibernetske varnosti
Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so dosegli politični dogovor o aktu o kibernetski varnosti, ki bo okrepil mandat Agencije EU za kibernetsko varnost za boljšo podporo državam EU pri obvladovanju kibernetskih groženj in napadov. Novi predpisi vzpostavljajo evropsko shemo certificiranja, ki bo izboljšala kibernetsko varnost spletnih storitev in potrošniških naprav. Dogovor bo okrepil splošno varnost EU, povečal zaupanje državljanov in podjetij v digitalno družbo ter prispeval k boljši konkurenčnosti podjetij.

Avgusta letos je Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejela Smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi. Nastale so na podlagi pobude nevladne organizacije prej navedeni komisiji zaradi ravnanja sodnice pri razglasitvi sodbe v kazenskem postopku, v katerem se je obdolžencema očitalo kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

 

 

>> Kolumne vseh avtorjev

 

Jasmina A. Tabaković:
Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

Jorg Sladič:
Tožniška varščina brez tujega državljanstva

Nada Caharijaz Ferme:
Ko je (isti) center za socialno delo stalni skrbnik tožene stranke in skrbnik za posebni primer tožnika

Klemen Princes:
Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali besedilo ZIKS-1, ki ga uporabljate, vsebuje vse spremembe?
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), je doživel že trinajst vplivov, ki so upoštevani le v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZIKS-1.

V časovni lestvici je na voljo vseh štirinajst verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kot se je spreminjalo od prve objave, prav tako pa tudi predhodnik tega zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov - npr. 18. člen ZIKS-1, ki določa poziv obsojencem na prestajanje kazni.

ZIKS-1 je ob posameznih členih povezan z več kot 160 strokovnimi članki in več kot 250 judikati slovenskih sodišč.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
15. december 2018		Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)
15. december 2018		Zakon o bančništvu (ZBan-2)
15. december 2018		Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3)
15. december 2018		Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS)
15. december 2018		Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)
1. januar 2019		Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ)
1. januar 2019		Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
1. januar 2019		Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
1. januar 2019		Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
1. januar 2019		Zakon o osebni asistenci (ZOA)
1. januar 2019		Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
1. januar 2019		Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)
1. januar 2019		Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
1. januar 2019		Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP)
1. januar 2019		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
1. januar 2019		Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se naročite na storitvi IUS Alert ali Zakonodajna sled.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.