Katičeva je na polno zagrizla v nekatere projekte, ki jih je zastavil že njen predhodnik Goran Klemenčič. Med njimi je novelacija zakona o kazenskem postopku, s katero se mudi zaradi implementacije evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanj. Slovenija bi jo morala v domačo zakonodajo prenesti že leta 2015, a se je v prejšnjem mandatu zataknilo po vetu državnega sveta.
Slovenija je EU prosila za dodaten čas za implementacijo, medtem je Katičeva prevetreni zakonski predlog poslala v strokovno razpravo. Ponovile so se kritike predvsem na račun namere, da bi omogočili zaslišanje osumljencev brez prisotnosti zagovornika.
Ministrica Katičeva je za STA povedala, da so po razpravi s tožilci, odvetniki in ministrstvom za notranje zadeve sklenili najbolj sporne določbe umakniti iz predloga in bodo šli naprej le z najnujnejšimi spremembami. "Bomo videli, kaj lahko naredimo," je pojasnila. "Naš skupen cilj je učinkovit pravosodni sistem, ki varuje vse vanj vključene. Pričakujem, da bo zakon bistveno drugačen, kot je ta, ki smo ga dali v strokovno razpravo," je dejala.
Že dolgo je slišati pozive k prenovi protikorupcijske zakonodaje. Besedilo je po besedah Katičeve pripravljeno in je bilo usklajevano s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), čeprav "morda s predsednikom Borisom Štefanecem nismo dosegli popolnega konsenza, saj si želi nov zakon". Ministrica je opozorila, da bi bile spremembe zakonodaje potrebne "že včeraj", zato je sama bolj naklonjena hitrejši možnosti - noveli.
"Priprava novega zakona lahko odpre tudi druga vprašanja," opozarja Katičeva, zato je pozvala k usklajenemu nadaljevanju postopka. "Dvomim pa, da bo predsednik KPK sprejel moj apel. Čeprav imava različne poglede na vlogo komisije, je pomemben sogovornik," je dejala. Končna odločitev bo padla predvidoma do konca leta, po dodatnih usklajevanjih, ko bodo videli, ali je možen kompromis.
Med zakoni, ki so jih na ministrstvu pripravljali že v času Klemenčiča, je tudi tisti o sistemskih preiskavah. Katičeva je spomnila, da je predlog obravnavala že prejšnja vlada in njej se je zdel dober, ker pomaga razjasniti določene najzahtevnejše investicije v Sloveniji. Vendar po opozorilih strokovnjakov tak zakon ne sodi v naš pravni sistem. "Poleg tega imamo že KPK in parlamentarne preiskovalne komisije. Posvetovala sem se s koalicijo, naš zaključek je bil, da je naprej treba pregledati, kako bi to umestili v sistem in ali to sploh potrebujemo," je pojasnila.
V javnosti se vrstijo diskusije o sovražnem govoru, veliko je kritik na račun organov pregona in zakonodaje. Ministrica je porast sovražnega govora ocenila kot zaskrbljujoč, a ob tem opozorila, da "je sprememba represivne zakonodaje vedno zadnji korak, ki pa se mu želimo izogniti. Trenutna zakonodaja je napisana zelo ozko, a še vedno dovolj široko, da lahko organi pregona posredujejo," je dejala Katičeva. Po njenem mnenju bi bilo najprej treba spremeniti medijsko in prekrškovno zakonodajo, kjer so spremembe dejansko potrebne. "Se bodo pa v prihodnje tudi tožilci in sodniki morali lotiti problema sovražnega govora z veliko mero poguma," je dodala.
Vladna koalicija je med svoje prioritete zapisala tudi uvedbo poskusnega mandata sodnikov in izpostavila potrebo po spremembi načina imenovanja sodnikov. Ministrica se zaveda, da bi bila za slednje potrebna sprememba ustave. "V koaliciji smo se dogovorili, da bomo poskušali iti v to. Pomembno je, da vsaj sprožimo strokovno razpravo o umiku imenovanja sodnikov iz rok politike. Če bo pritisk javnosti dovolj velik, bo tudi politika morda sposobna narediti korak naprej," verjame Katičeva. Glede preizkusnega mandata za sodnike pa, da ga ne gre uvajati, dokler se politika ne umakne iz imenovanja sodnikov.
Sodne odločitve so velikokrat tudi predmet razprav in kritik javnosti. "Pričakovanja javnosti so pogosto, predvsem v odmevnih zadevah, velika, niso pa vselej legitimna ali dosegljiva, zato lahko sledi razočaranje," ugotavlja ministrica, ki ocenjuje, da bi to lahko bila tudi posledica tega, da je komuniciranje sodstva in tožilstva navzven precej zadržano. "Nujno se mi zdi, da se pravosodje odpre javnosti, da pravosodni deležniki utemeljijo svoje odločitve, saj se s tem izognemo negotovosti, nezaupanju in napačnim interpretacijam," verjame Katičeva.
Je pa pravilno, da sodstvo in tožilstvo ne komentirata odprtih zadev, pravi ministrica, ki glede posameznikov v sodniških in tožilskih vrstah, ki v javnosti radi komentirajo aktualne zadeve, pravi, da ima "sodnik ali tožilec lahko svoja osebna stališča. Jasno pa mora biti, kakšno je stališče institucije".
So se pa pretežno umirile polemike okoli tega, ali v Sloveniji deluje pravna država. "Slovenija je na področju sojenja v razumnem roku dosegla velik napredek, a javnost še vedno kritično ocenjuje sodstvo, tako kot tudi vse druge institucije v Sloveniji. K temu veliko pripomorejo kritike posameznih vidnih članov družbe. Te ne pripomorejo k večjemu zaupanju v pravno državo. Ko se sodstvo in tožilstvo odpirata navzven, omejita možnost, da se o njihovem delu in odločitvah na neprimeren način izreka nekdo drug," je prepričana Katičeva.
Neuresničen iz prejšnjega mandata je ostal tudi projekt optimizacije sodne mreže. Katičeva je pojasnila, da v koalicijski pogodbi tega sicer ni, sama pa meni, da se je tega treba lotiti, vendar odločitve ne smejo iti na škodo ljudi.
"Centralizacija po mojem mnenju ni dobra. Morda na to gledam pristransko, ker sem s periferije, a menim, da moramo tudi tu imeti v uvidu regionalni razvoj celotne Slovenije," je poudarila.
Prihodnje leto bodo pristojnosti za odločanje v družinskih zadevah s centrov za socialno delo prešle na družinske oddelke sodišč. Priprave na sodiščih tečejo, v vladno proceduro gre tudi zakon o nepravdnem postopku, ki je nujen za delo sodišč, pravi ministrica. "Zagotovo prve mesece ne bo lahko. Center za socialno delo bo imel v teh postopkih še vedno pomembno vlogo," je dejala. Opozorila pa je, da bodo verjetno potrebne nekatere spremembe družinskega zakonika. "V kakšnem obsegu, težko napovem," je dodala.
Sodišča v Ljubljani se že leta soočajo s prostorsko stisko, delujejo na več lokacijah. Katičeva je spomnila, da ima ministrstvo delno komunalno opremljeno zemljišče za Bežigradom, kjer bi lahko zrasla nova sodna palača, pripravljeni so bili tudi nekateri dokumenti. Vrhovnemu sodišču se je zavezala, da bo s postopki nadaljevala.
Katičeva ima iz prejšnjega mandata, ko je bila obrambna ministrica, slabo izkušnjo s poskusom spreminjanja obrambne zakonodaje, ko zadostne podpore ni imela niti znotraj koalicije. Upa, da bo v tej vladi drugače, tudi glede na pogovore s premierjem Marjanom Šarcem. "To, da je vlada sestavljena iz več koalicijskih strank, ki so si približno enakovredne po moči, lahko pripomore tudi k boljšim rešitvam za državljane, saj je potrebno več usklajevanja," je dejala. Katičeva upa, da bo vlada delovala iskreno, brez udarcev pod pasom, ker lahko le tako upraviči izkazano zaupanje volivcev.
