Obravnavani 4. člen zakona o določitvi volilnih enot, ki ga je izpodbijal državni svet (DS), določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovilo je namreč, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika (tudi v razmerju več kot 1 proti 3) in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.
Odločitev o neustavnosti so ustavni sodniki sprejeli z osmimi glasovi za in enim proti. Proti je glasovala Špelca Mežnar. Pri tem je ustavno sodišče tudi pojasnilo, da se za razveljavitev člena ni odločilo, ker bi bila s tem onemogočena izvedba morebitnih volitev.
Državni svet je izpodbijal tudi 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člen zakona o volitvah v DZ. Za 90., 91., 92. in 93. člen je menil, da so v nasprotju z 80. členom ustave, ki pravi, da morajo imeti volivci odločilen vpliv na dodelitev poslanskih mandatov.
Za 7., 42., 43. in 44. člen je ustavno sodišče soglasno ugotovilo, da niso neustavni. Ustavnosti 90., 92. in 93. člena ustavno sodišče ni presojalo, ker je ocenilo, da mora presojati drugi odstavek 91. člena, ki govori o tem, kateri kandidati z liste so izvoljeni v DZ. Pri tem so ustavni sodniki ugotovili, da omenjeni člen ni neustaven, ker zagotavlja odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. O tem, kdo bo izvoljen, namreč odločajo volivci, ne pa predlagatelj liste kandidatov, so ugotovili. Za takšno odločitev je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti pa so bili trije - Klemen Jaklič, Marko Šorli in Etelka Korpič - Horvat.
Ustavni sodniki so še menili, da izbira konkretnega volilnega sistema, vključno z načinom personalizacije - tudi take, ki bi zagotavljala večji vpliv posameznemu volivcu - spada v prosto polje zakonodajalca in ni stvar presoje ustavnega sodišča.
Dodatno so za 91. člen ugotovili, da pravilo, da se mandati znotraj istoimenskih kandidatnih list dodeljujejo posameznim osebam po njihovem relativnem uspehu v volilnem okraju v primerjavi s kandidati istoimenske liste v drugih volilnih okrajih, izključuje možnost dodeljevanja mandatov po vrstnem redu, kot ga je na ravni volilne enote določil predlagatelj liste. S tem pa da je zagotovljen odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov.
Predsednik DS Alojz Kovšca je po razglasitvi odločitve na ustavnem sodišču dejal, da je z njo zadovoljen. Po njegovih besedah so dokazali, da volivci zaradi različno velikih volilnih okrajev nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev. Glede morebitnih rešitev, ki jih mora zdaj sprejeti DZ, pa je dejal, da se zdijo najboljše tiste, "kjer imajo volivci najbolj neposreden vpliv na to, kdo jih zastopa", pri čemer bi bil "preferenčni glas ena izmed takih boljših rešitev".
Pravnik Jurij Toplak meni, da ima DZ zdaj možnost ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas, lahko pa samo zmanjša enormne razlike med največjimi in najmanjšimi okraji, pri čemer se v svetu tolerirajo razlike do 10 ali 20 odstotkov. Sam se sicer bolj nagiba k uvedbi preferenčnega glasu. Dejal je še, da si bo DZ težko privoščil, da v postavljenem roku ne bi odpravil neskladja, saj bi bila s tem v nevarnosti demokracija.
Da bo ustavno sodišče odločilo tako, kot je, je pričakoval tudi direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko. Dejal je, da tudi na DVK opažajo neenakomerne velikosti volilnih okrajev in ponekod njihovo neprimerno razporeditev. Pri tem je kot primer navedel naselje na Gorenjskem, ki po eni ureditvi spada v območje občine Bohinj, med volilnimi okraji pa v Radovljico, ter negodovanja volivcev iz občine Šentjernej, ki volijo predstavnika iz litijskega okraja, čeprav imajo svoje življenjske interese na drugi strani, na Dolenjskem.
Vučko upa, da bodo odgovorni do naslednjih rednih volitev v DZ pripravili ustrezne rešitve, da bo tudi DVK lahko nemoteno opravljala svoje delo. Če pa bi prej prišlo do predčasnih volitev, bo DVK naloge opravljala po zdajšnjemu zakonu, je napovedal.
Predsednik DZ Dejan Židan je v izjavi za medije dveletni rok, ki ga je določilo ustavno sodišče, glede na zahtevnost ocenil kot primernega. "DZ pričakuje, da vsi resorji, ki se morajo vključiti v pripravo zakonodaje, z vlado pripravijo ustrezen predlog, da ga bo lahko DZ pravočasno obravnaval," je dejal.
Da namerava pripraviti ustrezen predlog, je že potrdila tudi vlada sama. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala pravosodna ministrica Andreja Katič, bo vlada odločitev zdaj proučila, nato pa pripravila ustrezne rešitve.
Premier Marjan Šarec, ki je takšno odločitev ustavnih sodnikov pričakoval, je ob robu vrha EU v Bruslju dejal, da bi bila zanj sprejemljiva rešitev, s katero bi ukinili volilne okraje in uvedli možnosti preferenčnega glasu.
Za takšno rešitev se je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča zavzelo tudi več strank, ki sicer pričakujejo težavno iskanje rešitev. Ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu so naklonjeni v LMŠ, NSi, Levici, SAB in SNS.
Predsednik SD Dejan Židan možne končne odločitve še ni mogel napovedovati. V SMC se zavzemajo "za večji vpliv volivcev na izvolitev posameznega poslanca", v SDS pa odločbo ustavnega sodišča še preučujejo.
