>> Del ZFPPIPP v neskladju z ustavo
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je po ugotovitvah Ustavnega sodišča (Odločba Up-769/16, U-I-81/17) v neskladju z Ustavo v delu, ki dolžniku ne omogoča, da bi ga sodišče v postopku, ko odloča o prehodu iz prisilne poravnave v stečajni postopek, pozvalo k predložitvi vseh listih (četrti odstavek 192. člena). Ustavno sodišče je ugotovilo, da se s podaljšanjem postopka za nekaj dni, ki ga zahteva poziv sodišča za odpravo pomanjkljivosti, ne bo ogrozilo načela hitrosti postopka. Bo pa takšna ureditev sledila cilju postopka prisilne poravnave, to je finančno prestrukturiranje dolžnika, ki naj omogoči nadaljevanje dolžnikovega podjema. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu RS.

>> Postopki potrjevanja predsednika vlade v DZ
Poslovnik državnega zbora (PoDZ-1) predvideva, da se v drugem krogu volitve predsednika vlade opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za predložitev novih kandidatur, ki se v tokratnem primeru izteče v petek. Po trenutnem predlogu časovnice v DZ je seja DZ predvidena za konec prihodnjega tedna, na njej bo predlagani kandidat pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavil programske zasnove vlade. Če se poleg Šarčeve pojavi še kakšna kandidatura, bodo poslanci glasovali o vsakem kandidatu posebej. Če Šarec ali kak drug kandidat ne bo izvoljen za predsednika vlade, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade. Tudi takrat lahko kandidate predlagajo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, predlogi kandidatur pa so lahko isti kot v prejšnjih krogih ali novi.

>> Ustavno sodišče zavrglo Šircljevo pritožbo glede preiskav
Ustavno sodišče je zavrglo (Odločba Up-979/15) ustavno pritožbo poslanca SDS Andreja Širclja na odredbo ljubljanskega okrožnega sodišča o preiskavi njegovih prostorov v DZ iz leta 2015. Ljubljanskemu okrožnemu sodišču po mnenju ustavnega sodišča ni mogoče očitati, da je sprejelo odločitev, ki bi bila v nasprotju z ustavnimi pogoji za poseg v zasebnost.

>> Nadzor na tožilstvu razkril slabše razumevanje področja nasilja v družini
Nadzor, ki ga je po marčnem umoru v Zagorju ob Savi odredil generalni državni tožilec Drago Šketa, je med drugim pokazal na slabše razumevanje in znanje tožilcev o dinamiki in mehanizmih nasilja v družini. Ljubljanskemu tožilstvu so naložili, naj opravi temeljito strokovno analizo za bolj celovito in učinkovito obravnavo področja v prihodnje. V Društvu za nenasilno komunikacijo ocenjujejo, da se razmere na področju obravnave nasilja v družini slabšajo. Zato pozdravljajo ugotovitve nadzora nad delom tožilstva v primeru marčnega umora v Zagorju ob Savi. "Ob slabi odzivnosti institucij na nasilje v družini tvegamo, da ga žrtve ne bodo več prijavljale," svarijo v društvu.

>> Ministrstvo za pravosodje razrešilo notarja Sikoška
Ministrstvo za pravosodje se je odločilo za razrešitev notarja Jožeta Sikoška. Postopek zoper notarja je sprožilo po ugotovitvi, da je bil maja lani pravnomočno obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali pravic. Med spornimi Sikoškovimi ravnanji je tudi lanska overitev posojilne pogodbe v vrednosti 450.000 evrov med stranko SDS in državljanko BiH Dijano Đuđić. Po odločitvi računskega sodišča je bila namreč pogodba zaradi previsokega zneska nezakonita. Z 8. avgustom je tako na podlagi odločbe ministrstva za pravosodje po 12 letih prenehala delovati njegova notarska pisarna. Sikošek ocenjuje odločitev ministrstva kot samovoljno in arbitrarno ter napoveduje, da bo njeno nezakonitost dokazal z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi.

>> Vrhovno sodišče Škoberneta oprostilo
Vrhovno sodišče je izdalo oprostilno sodbo zoper nekdanjega celjskega sodnika Milka Škoberneta, ki ga je mariborsko okrajno sodišče kar dvakrat obsodilo na pol leta zapora zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe. Škoberne je že napovedal odškodninsko tožbo.

>> Vrhovno sodišče zavrnilo znižanje kazni obsojenemu za umor
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti Boštjana Koprivnikarja, ki je bil zaradi umora obsojen na 30-letno zaporno kazen. Pritožnik se je zavzemal, da bi mu sodišče prisodilo enotno kazen 20 let zapora, a bi bilo to po mnenju vrhovnih sodnikov v nasprotju z vsemi načelnimi izhodišči o izrekanju kazni pa tudi z načelom enakosti.

>> Obtožnica zaradi korupcije v zdravstvu
Na Specializiranem državnem tožilstvu so pojasnili, da je obtožnica, ki so jo vložili na Okrožno sodišče v Ljubljani, vložena zoper 15 fizičnih in eno pravno osebo. Gre za osem zdravnikov, njihova družinska člana, farmacevtki in tri komercialiste. Tožilstvo sumi, da so trije prejeli podkupnine v višini okoli 100.000 evrov, dva pa še več. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so potrdili, da je bila vložena obtožnica zoper večje število obtoženih zaradi kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril, pranja denarja, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin in preprečitve dokazovanja. Zaradi obsežnosti zadeve dvomijo v zaključek zadeve v pričakovanih časovnih standardih. Gradivo je bilo na sodišče dostavljeno s pomočjo tovornega vozila, kar samo po sebi govori o obsežnosti dostavljenega spisa skupaj z njegovimi prilogami.

>> Več gospodarsko obravnavane kriminalitete
Policija je v prvem polletju obravnavala 4998 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je za 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta, ko je bilo obravnavanih 4607 kaznivih dejanj. Med kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete je bilo največ kršitev temeljnih pravic delavcev, so pojasnili na generalni policijski upravi.

>> Nova KP za gostinstvo in turizem
Socialni partnerji v dejavnosti gostinstva in turizma so včeraj podpisali novo panožno kolektivno pogodbo. Ta med drugim delavcem v panogi zagotavlja letni regres v višini 1000 evrov, ureja problematiko presežnih ur, vključuje pa tudi z začetkom leta zvišane najnižje osnovne plače. V zvišanje plač bodo po napovedih znova 'zagrizli' jeseni.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

Mar ni čas, da bi se ponovno začeli pogovarjati o DRŽAVI? Predvsem pa razpravno iskati odgovor na vprašanje, kaj je tisto, kar državo, ki je danes predvsem globalna korporacija in poligon poslovanja, poslovni subjekt torej, še ohranja kot državo? Narod kot nosilca politične biti in izvor samobitnosti? In ljudi kot ljudstvo?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Vrednostne sodbe in omejevanje svobode izražanja
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena, ki naj bi mu jih povzročil pritožnik. Sodišče prve stopnje je v zadevi odločalo drugič in je v svoji odločitvi naložilo pritožniku plačilo 2.000 evrov odškodnine. Višje sodišče je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo, zato je pritožnik vložil pritožbo na Ustavno sodišče zaradi kršitve pravic iz 22. in 39. člena Ustave. Ustavno sodišče je z odločbo Up-614/15 ugodilo pritožbi, razveljavilo sodbi nižjih sodišč ter samo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine. Preizkus obravnavane zadeve je obsegal tri vidike. Ustavno sodišče je najprej ugotovilo, da sta nižji sodišči upoštevali izhodišče, da gre za kolizijo dveh človekovih pravic, ki jo je treba razrešiti s pomočjo tehtanja ter ob upoštevanju in vrednotenju okoliščin konkretnega primera odločiti, katera od njiju ima prednost. Sodišči sta svojo presojo gradili na okoliščinah in merilih, ki jih Ustavno sodišče in ESČP štejeta kot odločilne (zlasti prispevek spornih izjav k razpravi v splošnem interesu, kontekst, v katerem so bile izrečene, položaj naslovnika izjav ter njegovo predhodno ravnanje). Ključno pa je bilo vprašanje ali sta sodišči ob tehtanju okoliščin konkretnega primera omenjena merila ustrezno ovrednotili oziroma ali sta jim glede na pomen in težo načel, ki jih varuje posamezna od pravic v koliziji, pripisali ustrezno težo. Ustavno sodišče je ocenilo, da je poseg sodišč v pritožnikovo pravico do svobode izražanja prekomeren, ker ni utemeljen z upoštevnimi in zadostnimi razlogi. Izpodbijani sodbi torej kršita pritožnikovo pravico iz prvega odstavka 39. člena Ustave, zato ju je Ustavno sodišče razveljavilo.

 

 

>> Največja zbirka SODNE PRAKSE vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega in višjih sodišč, revizijska poročila Računskega sodišča ter judikate Sodišča EU in ESČP s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

dr. Maja Bogataj Jančič in Saša Krajnc:
Avtorske pravice in izjema za izobraževanje - velika pričakovanja in velika razočaranja

Alenka Antloga:
Ugotavljanje spolne usmerjenosti kot razloga za preganjanje na podlagi izvedenskega mnenja

Luka Štolfa in dr. Andraž Teršek:
Predlog sprememb tarif za delo izvršiteljev

dr. Breda Mulec:
Spolitiziranost proti meritokraciji

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic
Objavljen je bil Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, saj dosedanji varuhinji 23. februarja 2019 poteče mandat. Predloge je treba poslati najkasneje do 15. oktobra 2018 na naslov Urada predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana. Predlogi možnih kandidatov za varuha človekovih pravic morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti ter dokazila o izpolnjevanju pogojev, saj je za varuha lahko izvoljen le državljan Republike Slovenije.

>> Prispevki za starševsko varstvo
Od 4. avgusta je v veljavi dopolnitev > Pravilnika o podrobnejši opredelitvi podatkov o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, ki v tabelo v 2. členu med vrste dohodka dodaja še del plače za poslovno uspešnost, nad zneskom določenim v 44. členu ZDoh-2, in del plače za poslovno uspešnost, v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo.

>> Obrazci odločb v postopku izdaje vizume
18. avgusta bo začel veljati Pravilnik, ki določa tri nove obrazce, in sicer odločbe o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje, sklepa o ustavitvi postopka za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje in sklepa o zavrženju prošnje za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 53

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZP-1?
Zakon o prekrških (ZP-1), ki je bil objavljen leta 2003, je doživel že 22 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZP-1.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 23 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov pa lahko še posebej natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 193. člena ZP-1 (pravica do povrnitve škode) pred in po spremembi.

ZP-1 je vsebinsko povezan tudi z 254 strokovnimi članki, več kot 2.250 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 765 judikati Sodišča EU ter 73 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. september 2018		Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (ZPIMVI)
1. september 2018		Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)
1. september 2018		Zakon o gimnazijah (ZGim)
1. oktober 2018		Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
1. oktober 2018		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
31. oktober 2018		Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)
1. november 2018		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2019		Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ)
1. januar 2019		Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
1. januar 2019		Zakon o osebni asistenci (ZOA)
1. januar 2019		Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
1. januar 2019		Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)
1. januar 2019		Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
1. januar 2019		Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP)
1. januar 2019		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, naročite IUS Alert.

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.