IUS-INFO - V središču - Za izvolitev predsednika vlade absolutna večina, glasovanje o ministrih predvideno septembra
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

9.8.2018

Za izvolitev predsednika vlade absolutna večina, glasovanje o ministrih predvideno septembra

DZ voli predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Seja, na kateri bodo odločali o vloženi kandidaturi Marjana Šarca, bo predvidoma prihodnji teden v petek. Če bo Šarec takrat izvoljen, bo moral do 1. septembra vložiti listo ministrskih kandidatov, glasovanje o njej pa je predvideno med 11. in 14. septembrom.
Poslovnik DZ predvideva, da se v drugem krogu volitve predsednika vlade opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za predložitev novih kandidatur, ki se v tokratnem primeru izteče v petek. Po trenutnem predlogu časovnice v DZ je seja DZ predvidena za konec prihodnjega tedna, na njej bo predlagani kandidat pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavil programske zasnove vlade.

Poleg Šarca lahko še kdo vloži kandidaturo, a bodo o njegovi odločali najprej

Če se poleg Šarčeve pojavi še kakšna kandidatura, bodo poslanci glasovali o vsakem kandidatu posebej. Pri vrstnem redu glasovanj ima sicer prednost kandidat predsednika republike, ki pa že v prvem krogu kandidata ni predlagal in kaže, da ga tudi tokrat ne bo. Če bi bilo več kandidatur vloženih s strani poslancev, pa bi se glasovalo po vrstnem redu vložitve kandidatur, kar pomeni, da bo Šarčeva v vsakem primeru prva mandatarska kandidatura, o kateri se bo glasovalo po junijskih predčasnih parlamentarnih volitvah.

Če Šarec ali kak drug kandidat ne bo izvoljen za predsednika vlade, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade. Tudi takrat lahko kandidate predlagajo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, predlogi kandidatur pa so lahko isti kot v prejšnjih krogih ali novi.

Kandidature se vlagajo do začetka seje, na kateri se opravi glasovanje, to pa po poslovniku sledi v najprej 48 urah in najpozneje sedmih dneh po sprejemu sklepa o izvedbi tretjega kroga. V tem za izvolitev mandatarja zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev in ne več absolutna večina. Če je tudi ta poskus neuspešen, se novim volitvam ni več moč izogniti.

Če in ko je predsednik vlade izvoljen, pa mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Če tega ne stori, mu lahko DZ določi rok, v katerem mora predložiti predlog. Če tudi v tem roku predloga za imenovanje članov vlade ne poda, DZ ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.

Ob spremembah sestave vlade novela zakona potrebna še pred vložitvijo ministrskih kandidatur

Predsednik vlade sicer ministrske kandidate predloži za resorje, kot jih opredeljuje zakon o vladi. Če želi novi mandatar oziroma nova koalicija drugačno organizacijo ministrstev, kot jo je imela prejšnja, mora DZ še pred vložitvijo predloga ministrske liste sprejeti zakon o vladi, temu pa morajo prilagoditi tudi zakon o državni upravi.

Po sedaj veljavnem zakonu vlado sestavljajo ministri za zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, finance, gospodarski razvoj in tehnologijo, pravosodje, javno upravo, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdravje, izobraževanje, znanost in šport, infrastrukturo, kulturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter okolje in prostor. Prav tako ima vlada za odnose s Slovenci zunaj njenih meja ministra brez resorja, po veljavnem zakonu pa še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.

V času pogajanj o Šarčevi vladi je bilo denimo slišati željo, da bi ustanovili ministrstvo za digitalizacijo. To bi morali tako vnesti v zakon o vladi. V tokratnem primeru, ko bo moral Šarec, če bo prihodnji teden v petek izvoljen za mandatarja, predlog ministrske ekipe vložiti do 1. septembra, bo morala biti torej novela zakona o vladi sprejeta najpozneje 23. avgusta.

Tako mora potencialna bodoča koalicija predlog spremembe zakona o vladi z morebitnimi spremembami ministrstev v DZ poslati že v prihodnjih dneh.

Za 23. avgust je sicer po časovnici v DZ predvidena seja, na kateri bi poleg novele zakona o vladi med drugim volili tudi podpredsednike DZ ter imenovali predsednike in podpredsednike delovnih teles. Da bi bil operativen, je DZ kmalu po nastopu mandata ustanovil le peščico delovnih teles. Izvolitev podpredsednikov DZ pa bi omogočila tudi odstop sedanjega predsednika DZ Mateja Tonina iz NSi, ki je ob svoji izvolitvi na to funkcijo na ustanovni seji 22. junija napovedal, da ne bo ovira prihodnji koaliciji in da se bo s predsedniške funkcije umaknil, ko bo prihodnja koalicija znana. To bi sicer storil po izvolitvi ministrske ekipe na seji, ki je predvidena v drugem tednu septembra.

Pred glasovanjem o ministrih še njihove predstavitve delovnim telesom DZ

Pred glasovanjem o listi ministrskih kandidatov se morajo ti sicer še predstaviti pristojnemu delovnemu telesu ter odgovarjati na vprašanja članov, in sicer najprej v treh in najpozneje v sedmih dneh po predložitvi kandidatur. Predstavitve kandidatov so tako predvidene 5., 6. in 7. septembra.

Predsednik delovnega telesa najpozneje v 48 urah po predstavitvi kandidata pošlje predsedniku DZ in predsedniku vlade mnenje o predstavitvi kandidata, ki pa za DZ ni obvezujoče. Predsednik vlade lahko najpozneje v treh dneh po prejemu mnenja umakne predlog kandidature in lahko hkrati predlaga novega kandidata. Predstavitev na novo predlaganih kandidatov mora biti opravljena najpozneje v treh dneh po tem, ko predsednik DZ prejme novi predlog kandidature.

DZ nato glasuje o listi kandidatov za ministre kot celoti. Lista je izglasovana, če zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Če ni izglasovana, se opravi novo glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove liste kandidatov za ministre, ki jo mora predsednik vlade predložiti najpozneje v desetih dneh po prvem glasovanju. Če tudi ta ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga glasovanje o vsakem kandidatu posebej.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu vlade predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti DZ, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če DZ tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Ljubljana, 08. avgusta (STA)
Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober