Škoberne je bil prvič na polletno zaporno kazen obsojen decembra 2014, sodbo je potrdilo tudi mariborsko višje sodišče, a jo je vrhovno nato razveljavilo, zgodba pa se je na ponovljenem sojenju ponovila.
Nekdanji sodnik je zato znova vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, saj je ves čas vztrajal, da to, kar mu očita tožilstvo, sploh nima znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe. S tem so se vrhovni sodniki strinjali in Škoberneta oprostili.
Škoberne je moral v začetku leta 2015 na prestajanje zaporne kazni na Dob, potem ko je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču na pet let zapora obsojen tudi zaradi prejemanja podkupnine. Med prestajanjem sta mu bili obe kazni združeni, konec letošnjega februarja pa je bil po več kot polovici prestane kazni pogojno izpuščen na prostost.
Kot je po odločitvi vrhovnega sodišča za časnik Večer povedal Škoberne, je težko reči, koliko od polletne kazni je dejansko prestal v zaporu, napovedal pa je tudi odškodninsko tožbo, čeprav mu, kot je dodal, nobena odškodnina ne bo povrnila časa, ki ga je zaradi krive obtožbe preživel v zaporu.
"Ker je bila kazen v Mariboru izrečena pozneje kot tista v Ljubljani, je bil kazenski postopek pred mariborskim sodiščem dvakrat ovira za to, da bi smel na pogojni odpust. Odobren mi je bil šele tretjič," je za Večer pojasnil nekdanji celjski sodnik.
Mariborsko sodišče je Škoberneta obsodilo, da naj bi maja 2007 na sojenju Milanu Maričiću, ki ga je leta 2000 sam obsodil na 13 let zapora zaradi umora, krivo izpovedal, da je v Celju večkrat sodil Tomažu Račiču in ga tudi obsodil.
To se je pozneje izkazalo za neresnično, saj je omenjeni primer zastaral in sodišče je izdalo zavrnilno sodbo. Škoberne se je branil, da ni nikoli v takšni obliki dejal, da je Račiča obsodil, ampak da misli, da ga je obsodil.
