"Zaščita žrtev se slabša. Zelo se je razširilo napačno prepričanje o številčnosti zlorab sistema s strani žrtev nasilja in da žrtve iščejo ugodnosti. Manj jim verjamejo in jih manj resno upoštevajo," je v pogovoru za STA pojasnila predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Kot pravi, je takih primerov ogromno in ti zmanjšujejo zaupanje žrtev v sistem.
Praksa posameznega tožilca na področju obravnave nasilja v družini je zelo odvisna od tega, koliko je posamezen tožilec izobražen in usposobljen za delo na tem področju, koliko je osebno motiviran in senzibiliziran, pa tudi od tega, koliko pomena preprečevanju nasilja v družini dajejo vodje tožilstev ter drugih inštitucij, v zadnjem času še zaznavajo v društvu.
Med drugim opažajo, da odkar je v uporabi ukrep prepovedi približevanja žrtvi, storilci kaznivih dejanj nasilja v družini ne gredo več v pripor. "To je zelo nevarna praksa. Prepoved približevanja namreč storilcev ne ustavi pri izvajanju novih kaznivih dejanj in žrtev pogosto ne zaščiti dovolj. Dogaja se celo, da če je žrtev nastanjena v varni hiši, storilcu ne želijo izreči niti ukrepa prepovedi približevanja," je opozorila Zabukovec Kerinova.
Po njenih besedah namreč še vedno velja prepričanje, da bi bil ukrep pripora prevelik poseg v pravice osumljencev kaznivih dejanj. "Še vedno so žrtve tiste, ki se morajo skrivati in bežati. Ob tem pa jim je to vedno težje početi. Ne borijo se namreč le proti povzročitelju nasilja, ampak tudi proti sistemu," je dodala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
Kot veliko rak rano je Zabukovec Kerinova ocenila tudi to, da število kriminalistov, ki delajo na področju nasilja v družini, upada. "Po zadnjem štetju jih je celo manj, kot nas je zaposlenih v Društvu za nenasilno komunikacijo," je izpostavila. "To je popolna katastrofa in je nesprejemljivo za področje, ki je tako specifično in na katerem je zaščita najbolj ranljivih tako nujna," je dodala.
Tudi na centrih za socialno delo in policiji je zaposlenih, ki se ukvarjajo z nasiljem v družini, premalo. Tisti, ki so, pa bi potrebovali več izobraževanja, več možnosti supervizije, da bi bili specifično usposobljeni za delo na tem področju, meni Zabukovec Kerinova. "Področje nasilja v družini je zelo specifično in tu se pokažejo tudi osebne izkušnje, naravnanost in senzibilnost. Če nekdo nima posluha za to, se bo to poznalo na njegovem delu," je opozorila.
V društvu ugotavljajo, da v nekaterih delih Slovenije beležijo malo ovadb zaradi nasilja v družini, kar ne pomeni, da tam nasilja v družini ni. Po besedah Zabukovec Kerinove je to tudi zato, ker na nekaterih tožilstvih nimajo interesa za obravnavanje nasilja v družini. "Ponekod stojijo celo na stališču, naj se ljudje 'zmenijo sami' in ne obremenjujejo sistema. Podobno velja tudi za konkretne tožilce," je opozorila.
Ob tem je predstavnica Društva za nenasilno komunikacijo opozorila, da so izobraževanja nevladnih organizacij s področja obravnave nasilja v družini med sodniki in tožilci nepopularna in slabo obiskana.
Kot je povedala, se v društvu tudi pritožujejo nad delom posameznih tožilstev in opozarjajo na slabe prakse. A vendarle morajo z njimi sodelovati, če želijo pomagati svojim uporabnicam. Prav zato je Zabukovec Kerinova z ugotovitvami in sklepi nadzora vrhovnega državnega tožilstva v primeru umora v Zagorju ob Savi zadovoljna. "Zelo dobro se mi zdi, da se sprašujejo, kaj se dogaja v njihovih vrstah. To je edini način za izboljšanja v praksi, da povedo, kje je potrebnega več izobraževanja in senzibiliziranosti, da razumejo, da je nasilje v družini specifično področje in da razumejo, zakaj je tako pomemben občutek ljudi, da je za njihovo varnost dobro poskrbljeno," je dodala Zabukovec Kerinova.
Nadzor, ki ga je po marčnem umoru v Zagorju ob Savi, ko je moški po dlje časa trajajočem nasilju nad partnerko in njeno družino umoril partnerkino mamo, odredil generalni državni tožilec Drago Šketa, je med drugim pokazal na slabše razumevanje in znanje tožilcev o dinamiki in mehanizmih nasilja v družini. Ljubljanskemu tožilstvu so naložili, naj opravi temeljito strokovno analizo za bolj celovito in učinkovito obravnavo področja v prihodnje.
