>> V zadnjem mandatu DZ je bilo sprejetih več kot 400 zakonov
Po podatkih iz letnih poročil dela DZ, ki zajemajo stanje od 1. avgusta 2014 do konca leta 2017, je DZ sprejel 400 zakonov, od tega 227 sprememb in dopolnitev (novel) zakonov. Tistih, ki so na novo urejali določeno problematiko, je bilo 91. Sproženih je bilo več postopkov za spremembo ustave, sprejeta pa je bila ena ustavna sprememba, 78 je bilo ratifikacij in trije akti o notifikaciji. Največ zakonov je bilo sprejetih na predlog vlade (361), na predlog poslancev 38, na predlog volivcev pa eden. Po rednem postopku je bilo sprejetih 151 zakonov, 83 po nujnem postopku, 84 po skrajšanem postopku. Ostalo so ratifikacije, notifikacije in sprememba ustave.

>> Pomisleki o predlogih za dopolnitev ustavnega zakona
Inštitut za ustavno pravo je za ustavno komisijo DZ pripravil mnenje o predlogu za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona, s čimer želi politika zaščititi premoženje države v NLB. Prvotno predlagane dopolnitve so po njihovem neprimerne in škodljive. Inštitut je v obširni analizi izpostavil tudi številne vidike, ki ne govorijo v prid zapisa alternativnega predloga strokovne skupine, da se v ustavnem zakonu opredeli t.i. izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.

>> Novela zakona o zaščiti prič
Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o zaščiti prič, ki omogoča zaščiteni osebi uporabo spremenjene identitete tudi po koncu izvajanja programa zaščite. Prav tako določa celoten nabor osebnih podatkov, ki jih enota za zaščito ogroženih oseb zbira in obdeluje pri izvajanju nalog po zakonu o zaščiti prič.

>> Reševanje problematike izbrisanih družb
DZ je sprejel tudi Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID), s katerim se prekinja vse pravdne, upravne in izvršilne postopke, začete na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij in stečajnega zakona, po katerih lahko upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike oz. njihove pravne naslednike.

>> Enostavnejši postopki za zaposlovanje tujcev
DZ je danes sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki bo poenostavila in skrajšala postopek zaposlovanja tujcev. S tem želi ministrstvo za delo po besedah ministrice Anje Kopač Mrak slovenskemu gospodarstvu omogočiti hitrejše zagotavljanje ustrezne tuje delovne sile.

>> Dostopnost do spletišč in mobilnih aplikacij
DZ je sprejel Zakon o dostopnosti do spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki bo zagotovil lažji dostop do storitev in informacij javnega sektorja vsem uporabnikom, predvsem pa oviranim osebam. Zakon tako med drugim vse državne organe ter osebe javnega prava, pa tudi organe lokalnih samoupravnih skupnosti zavezuje k ureditvi spletnih mest na način, da bodo uporabna tudi za ovirane osebe. Kot izjeme pri tem določa nacionalno rtv-hišo, vrtce in šole. Zakon zadeva okoli 1360 organizacij, ki bodo morale na spletnih straneh zagotoviti ustrezno velikost pisave, ustrezno ozadje, videoposnetke pa opremiti z znakovnim jezikom za gluhe.

>> Mednarodno razvojno sodelovanje in konzularna zaščita
Državni zbor je sprejel tudi Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (ZMRSHP), ki med drugim uvaja pojem mednarodne humanitarne pomoči in ji določa lastne cilje, ter Zakon o konzularni zaščiti (ZKZaš), ki podrobneje opredeljuje to področje delovanja diplomacije.

>> Informacijska varnost
Poslanci DZ so tudi sprejeli predlog zakona o informacijski varnosti, ki ga je pripravila vlada in naj bi izboljšal varnost informacijskih sistemov pri nas. Zakon določa minimalne varnostne zahteve za to, da bo nek informacijski sistem varen, poleg zasebnih sistemov pa bo obvezen tudi za državne.

>> Spremenjeni pogoji za reprezentativnost združenj občin
Poslanci DZ so sprejeli novelo zakona o lokalni samoupravi, ki spreminja pogoje za reprezentativnost združenj občin in spodbuja k uporabi participativnega proračuna, ko občina del sredstev nameni za projekte, ki jih predlagajo občani.

>> Zvišanje socialne pomoči
DZ je sprejel novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki zvišuje osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči. Ta bo glede na prehodne določbe v obdobju od začetka junija do konca leta znašal 385 evrov, od leta 2019 pa 331 evrov.

>> Manj birokracije pri vlogah za štipendije
DZ je danes sprejel tudi novelo zakona o štipendiranju, ki je povezana z uvedbo avtomatiziranega informativnega izračuna po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Štipendistom ne bo treba več oddajati vlog vsako leto, ampak jo bodo oddali le za prvo leto, potem pa se bo pravica podaljševala po uradni dolžnosti.

>> Novela zakona o varstvu potrošnikov
Danes je bila sprejeta tudi novela zakona o varstvu potrošnikov. Največja sprememba je natančnejša opredelitev turističnega paketa, spremembe pa se nanašajo še na prenos evropske direktive o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih.

>> Vprašanja glede uredbe o varstvu osebnih podatkov
Tema letošnje konference za mikro, mala in srednja podjetja v organizaciji Podjetniško trgovske zbornice pri GZS je bila splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov. Na njej so govorili predvsem o tem, kako se spopasti s pastmi pri uvajanju te novosti, DZ pa pozvali k čim prejšnjemu sprejemu novega zakona o varstvu osebnih podatkov (zadnji predlog ZVOP-2).

>> Tožilka za Cakića predlaga 12 let zaporne kazni
Z zaključnimi besedami tožilstva, obrambe in pooblaščencev sorodnikov se je v torek na Okrožnem sodišču v Ljubljani zaključila glavna obravnava v sojenju Stefanu Cakiću, ki ga obtožnica bremeni uboja igralca Gašperja Tiča. Sodba bo znana v petek ob 14. uri. Tožilka za Cakića predlaga 12 let zapora, njegova obramba pa pričakuje pravično sodbo.

>> Odpoved Radanu zakonita
Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo zoper pravnomočnost sodbe o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi Ivanu Radanu, ki mu sodijo zaradi štirih umorov in kaznivih dejanj na nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Po mnenju sodnikov je bila odpoved zakonita ne glede na to, ali je Radan zagrešil umore.

>> Naraščanje števila zapornikov se je lani ustavilo
V letu 2017 so na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij zaznali upočasnitev oz. ustavitev trenda naraščanja števila zaprtih oseb, je na predstavitvi letnega poročila povedal generalni direktor uprave Jože Podržaj. Kot je pojasnil, je bilo v lanskem letu v povprečju zaprtih 1348 oseb, kar je približno dva odstotka manj kot leto pred tem.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Register kolektivnih tožb
Na podlagi Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT), ki se bo začel uporabljati 21. aprila, je bil sprejet Pravilnik o registru kolektivnih tožb, ki bo stopil v veljavo 21. aprila. Pravilnik ureja vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje registra kolektivnih tožb, natančno določa podatke in dokumente, ki se objavijo v registru, način dostopa do registra in trajanje objave podatkov in dokumentov v kolektivnih postopkih po ZKolT. Register, ki ga vzpostavi, vzdržuje in upravlja Vrhovno sodišče RS v elektronski obliki, je zasnovan tako, da uporabniku v osnovnem prikazu omogoča pregled seznama vseh kolektivnih postopkov, v katerem so za vsak postopek najprej dostopni podatki podatkovnega sklopa "osnovni podatki o zadevi" iz 5. člena. Register je javen in Vrhovno sodišče omogoča brezplačni vpogled do v registru vodenih podatkov in dokumentov ter dostop do njih. Pravico do vpogleda ima vsakdo ne glede na pravni interes. Dostop do podatkov in dokumentov o posameznem kolektivnem postopku je v registru omogočen od dne, ko je v posameznem kolektivnem postopku vložena kolektivna tožba ali predlog za potrditev kolektivne poravnave, in do poteka petih let po pravnomočnem končanju postopka v tej zadevi.

>> Poslovnik Državnotožilskega sveta
Na podlagi Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) je bil sprejet obširnejši Poslovnik Državnotožilskega sveta (Poslovnik), ki je začel veljati 14. aprila. Poslovnik ureja postopek priprave in poteka sej Državnotožilskega sveta, način dela, glasovanja, izvrševanja odločitev, načine varovanja tajnosti podatkov, sodelovanja z drugimi organi, obveščanja javnosti in druga vprašanja izvedbene narave. Poslovnik v V. delu natančneje ureja sestavo, imenovanje in način dela Komisije za etiko in integriteto.

>> Uveljavljanje pravic ob insolventnosti delodajalca
28. aprila bodo začele veljati spremembe > Pravilnika o vsebini obrazca zahteve za uveljavitev pravic v primeru insolventnosti delodajalca, ki v 2. členu (primerjalnik besedila) nadomeščajo Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije z Javnim štipendijskim, razvojnim, invalidskim in preživninskim skladom Republike Slovenije. V 3. členu (primerjalnik besedila) pa se spremenita poimenovanji obrazcev, ki se nadomestita v prilogah pravilnika, in sicer gre za Obr. JS-009-Z: Zahteva za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in Obr. JS-010-P: Potrdilo delodajalca oz. stečajnega dolžnika.

>> Delo otrok
28. aprila bo začel veljati nov Pravilnik o izdaji dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let, ki ureja pogoje za izdajo dovoljenja za njihovo delo. Dovoljenje se lahko izda za sodelovanje pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti. Če je otrok dopolnil starost 13 let, se dovoljenje izda tudi za opravljanje lažjih del, kot so opredeljena v Pravilniku o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb, in sicer v času šolskih počitnic. Dovoljenje za delo otroka izda inšpektor za delo na podlagi vloge zakonitega zastopnika. Inšpektor za delo pred izdajo dovoljenja za delo otroka oceni, ali delo, ki ga bo otrok opravljal, lahko ogroža njegove varnost, zdravje, moralo, izobraževanje in razvoj. Pravilnik v prilogi vsebuje tudi Vlogo za izdajo dovoljenja za delo otroka, mlajšega od 15 let.

>> Ureditev področja nevladnih organizacij
14. aprila je začel veljati Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki opredeljuje nevladno organizacijo, in sicer gre za pravno osebo zasebnega prava s sedežem v Sloveniji, ki so jo ustanovile izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, je nepridobitna, neprofitna in neodvisna od drugih subjektov. Zakon določa tudi pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pravice in obveznosti teh nevladnih organizacij ter ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu. Zakon predvideva ustanovitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, ki se bo financiral tudi z nerazdeljenimi sredstvi državljanov iz dohodnine (0,5 odstotka) - določba se začne uporabljati 1. januarja 2019. Nov zakon je vplival tudi na 30 drugih zakonov in podzakonskih aktov.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 24, 25 in 26

 

Populizem, ki navadno pomeni hitre, poceni, predvsem pa kratkoročne, tako rekoč instantne rešitve, je najbolj nevaren tedaj, ko pride na oblast in prične s svojo razdiralno politiko v smeri uničevanja institucij ustavne in demokratične države, zato da bi čim bolj uveljavil svojo absolutno oblast. Znani rek pravi, da »oblast kvari, absolutna oblast pa kvari absolutno«. Takšen populizem je nadvse aktivističen in s tem razdiralen, rušilen, ki v svojih operacijah skupaj z bolestnimi tvori izrezuje cele organe. Namesto, da se popravi zidak na strehi, kjer morebiti streha pušča, se zamenja cela streha, ali celo poruši stavba, da bi se zgradila nova. Kje smo to že videli?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Lažji dostop do elektronskih dokazov
Komisija je predlagala nova pravila, da bodo policijski in pravosodni organi lažje in hitreje dobili dostop do elektronskih dokazov, kot so elektronski dopisi ali dokumenti, shranjeni v oblaku, ki jih potrebujejo za preiskovanje, pregon in obsodbo kriminalcev in teroristov. Organom kazenskega pregona v državah članicah EU bodo nova pravila omogočila učinkoviteje slediti namigom na spletu in prek meja, hkrati pa bodo zagotovila dovolj zaščitnih ukrepov za pravice in svoboščine vseh vpletenih. Današnji predlogi bodo uvedli evropski nalog za dostop do dokazov, preprečili brisanje podatkov z evropskim nalogom za ohranitev, vključevali močne zaščitne ukrepe in pravna sredstva, od ponudnikov storitev zahtevali, da v Uniji imenujejo pravnega zastopnika ter zagotovili pravno varnost za podjetja in ponudnike storitev.

>> Ukrepi za odvzem sredstev in prostora za delovanje teroristov in kriminalcev
Evropska komisija je predstavila dodatne ukrepe, da bi teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj še bolj omejili prostor, v katerem delujejo. Z njimi jim odvzema sredstva, ki jih potrebujejo za načrtovanje, financiranje in izvajanje kaznivih dejanj. Komisija šest mesecev po protiterorističnem svežnju iz oktobra 2017 predlaga ukrepe za povečanje varnosti osebnih izkaznic in zmanjšanje ponarejanja dokumentov, zagotovitev dostopa organom kazenskega pregona in pravosodnim organom do elektronskih dokazov in finančnih podatkov, dodatno omejitev dostopa teroristov do predhodnih sestavin za eksplozive in okrepitev nadzora nad uvozom in izvozom strelnega orožja.

>> Uredba o čezmejni dostavi paketov
V Strasbourgu so včeraj podpisali Uredbo o čezmejni dostavi paketov, ki bo tako postala veljavna zakonodaja EU. Potrditev predloga Evropske komisije pomeni, da bodo storitve čezmejne dostave paketov v Evropi postale preglednejše in dostopnejše, hkrati pa se bo na evropskem trgu dostave paketov povečal regulativni nadzor. Nova uredba bo potrošnikom in podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, omogočila, da bodo lažje in z več zaupanja nakupovali in prodajali proizvode in storitve po spletu v EU. Uredba o dostavi paketov je poleg pravil o neupravičenem geografskem blokiranju in varstvu potrošnikov, ki so že bila sprejeta, še tretji ključni predlog Komisije za pospešitev e-trgovine v EU. Uredba bo začela veljati dvajset dni po objavi v Uradnem listu EU, v celoti pa se bo uporabljala od 1. januarja 2019.

>> Kritike postopka imenovanja Selmayrja
Evropski parlament je včeraj sprejel resolucijo, v kateri je kritičen do imenovanja Nemca Martina Selmayrja za generalnega sekretarja Evropske komisije. Imenovanje označuje za "akcijo v slogu državnega udara", komisijo pa poziva, naj do konca leta spremeni svoja pravila o imenovanjih in nato znova razmisli o imenovanju generalnega sekretarja.

>> Sodišče EU povečalo možnosti mladih beguncev za združitev družine
Mladoletniki brez spremstva, ki v azilnem postopku postanejo polnoletni in nato pridobijo status begunca, ohranijo pravico do združitve družine, je odločilo Sodišče EU. Sodišče je tako razsodilo v primeru mladoletnice z državljanstvom Eritreje, ki je na Nizozemsko prispela brez spremstva. Odločitev bi lahko vplivala na več deset tisoč mladoletnikov brez spremstva, ki so v uniji zaprosili za azil.

>> Sodišče EU: Poljska s sečnjo v pragozdu kršila pravo EU
Sodišče Evropske unije je v tožbi Evropske komisije proti Poljski razsodilo, da je Poljska s sečnjo v gozdu Beloveška pušča, ki velja za enega največjih evropskih pragozdov, kršila pravo Evropske unije. Poljska vlada je v odzivu sporočila, da bo spoštovala razsodbo sodišča.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

mag. Nadja Marolt:
Ukrepi za varstvo otrokove koristi po Družinskem zakoniku

Aljaž Jadek:
Pravo v času tehnologije veriženja podatkovnih blokov

dr. Barbara Novak:
Premoženjski režim med zakoncema po novem Družinskem zakoniku

mag. Aleš Velkaverh:
Nekaj aktualnih dilem v zvezi z jamčevalnimi zahtevki pri prodajni pogodbi

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZJU?
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) je od leta 2002 doživel že 17 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZJU.

V časovni lestvici je na voljo tudi vseh 18 verzij čistopisov tega zakonskega besedila, kakor se je spreminjalo od prve objave. V primerjalniku členov lahko natančno ugotavljate spremembe v samem besedilu - npr. primerjava besedila 147. člena ZJU (pogoji za premestitev) pred in po spremembi.

ZJU je vsebinsko povezan tudi z več kot 350 strokovnimi članki, več kot 900 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in tudi več kot 630 judikati Sodišča EU. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.